Specifična teža slovenskega predsednika v mednarodni skupnosti

Mitja Steinbacher 9.11.2017 6:27
 

Število zadetkov, ko v google vtipkamo besedno zvezo “borut pahor”.

Volitve predsednika republike so v prvi vrsti velik medijski dogodek lokalnega pomena. Slovenski predsednik je v mednarodni skupnosti nepomembna oseba, čeprav je Slovenija enakopravna članica številnih mednarodnih združenj. Predsednik Slovenije je protokolarna funkcija, ki predsedniku naše države daje pomen glede na velikost slovenskega gospodarstva. Slovenija je razvita država srednje Evrope in tam je tudi mesto našemu predsedniku. A na tem parketu mu družbo v prvi vrsti delajo predsedniki Slovaške, Estonije, Litve, Latvije in predsednica Hrvaške.

Predsednik republike je v Sloveniji predvsem protokolarna funkcija. Koga voliti je torej v prvi vrsti vprašanje prestiža in osebne identifikacije s kandidati. Na izboru sta v drugem krogu prihajajočih predsedniških volitev ostala dva kandidata: Borut Pahor in Marjan Šarec. Pahor ima veliko prednost po prestižu, saj ima za seboj dolgoletno politično kariero na najbolj prestižnih mestih (predsednik stranke, predsednik Državnega zbora, predsednik vlade, poslanec v evropskem parlamentu, predsednik republike) medtem ko ima Šarec vsaj po teoriji nekolikšno primerjalno prednost po sposobnostih identifikacije z volivci (gledališki igralec), a te svoje naravne prednosti v primerjavi s političnim veteranom Borutom Pahorjem ne zmore uveljavljati in ostaja v senci Pahorjeve suverenosti. Šarec je tekom volilne kampanje ostajal v senci Pahorja, okrog katerega ni negotovosti. Pahorjev slog javnega nastopanja je preverjen in prepoznaven, udeležuje se vseh vidnejših dogodkov ne glede na barvo organizatorjev in na simboliko dogodka. Je hkrati dovolj prevzeten in odprt za nove ideje, kar ga v očeh ljudi slika kot kredibilnega in verodostojnega.

Volitve predsednika republike so v prvi vrsti velik medijski dogodek lokalnega pomena. Slovenski predsednik je v mednarodni skupnosti nepomembna oseba, čeprav je Slovenija enakopravna članica Evropske unije, Ekonomske in monetarne unije, Združenih narodov, Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj, Svetovne trgovinske organizacije in mnogih drugih naddržavnih združenj.

Beseda slovenskih političnih predstavnikov je v mednarodni politični areni le redko slišana in še redkeje uslišana. Preverimo tole trditev s kratko analizo, ki bo vsakomur razumljiva.

Vtipkajmo v Googleov iskalec president of Slovenia (49.3mio), president of Estonia (52mio), president of Czech (79.1mio), president of Slovakia (42,3mio), president of Poland (116mio), President of the United States (2.650mio), president of China (312mio), president of Russia (201mio), president of Germany (443mio), president of France (305 mio), president of Italy (336mio), president of Croatia (42,9mio), president of Serbia (42,3mio), president of Austria (138mio), president of Switzerland (212mio) ipd.

Približno število rezultatov iskanja na vse gornje iskalne pojme, navedeno držav v oklepajih, pokaže, da ljudje vsega sveta daleč največ interesa pripisujejo dogajanjem okrog predsednika ZDA Donalda Trumpa, ki mu sledi nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier, predsednik Kitajske Xi Jinping itd. Slovenski predsednik sodi med gornjimi državami, pričakovano, v skupino držav s Slovaško, Estonijo, Hrvaško in Srbijo v tretjo skupino držav z najnižjim interesom svetovne javnosti.

Slika postane nekoliko bolj zanimiva, če namesto opisnih pojmov vtipkamo imena predsednikov omenjenih držav: Borut Pahor (457.000), Adrzej Duda (13,4mio), Donald Trump (230mio), Vladimir Putin (94mio), Xi Jinping (20,7mio), Frank-Walter Steinmeier (633.000), Emmanuel Macron (60,7mio), Aleksandar Vučić (491.000), Kolinda Grabar-Kitarović (1,34mio), Kersti Kaljulaid (536.000), Andrej Kiska (406.000), Sergio Mattarella (420.000), Doris Leuthard (396.000), Miloš Zeman (10,5mio), Alexander Van der Bellen (399.000) ipd.

Če gornje podatke združimo in jih povežemo z gospodarsko močjo države, ugotovimo, da se ljudje bolj zanimajo za predsednike držav z večjo ekonomsko močjo in manj za predsednike držav z manjšo ekonomsko močjo. Ugotovitev velja ne glede na pristojnosti predsednika v matični državi. Tako so denimo nemški predsednik, italijanski predsednik, švicarska predsednica, avstrijski predsednik kot osebe mnogo manj poznane v javnosti kot znaša prepoznavnost in zanimanje ljudi po seznanjanju z njihovimi položaji. Razmerje prepoznavnost funkcije : ime predsednika znaša za Nemčijo 443mio / 633.000, za Italijo 336mio / 420.000, za Švico 212mio / 396.000 in za Avstrijo 138mio /3 99.000, kar je mnogo manj od razmerja, ki velja za predsednike nepomembnih držav, kot so Slovenija (49.3mio / 457.000), Slovaška (42,3mio / 406.000) in Estonija (52mio / 536.000). Po prepoznavnosti najbolj izstopa Vladimir Putin, ki je po teh podatkih z razmerjem 201mio / 94mio praktično sopomenka za ruskega predsednika.

Ko gre za iskanje splošnih pojmov „predsednik države“ so v ospredju države z večjo ekonomsko močjo in to ne glede na resničen pomen in pristojnosti njihovega predsednika. Tako ni presenetljivo, da je med najbolj iskanimi termini švicarski predsednik, sicer v svetu povsem nepoznana politična oseba z malo pristojnostmi v Švici, ki velja za nevtralno državo brez vidnejšega političnega angažmaja njihovih politikov v mednarodni skupnosti. Na drugem mestu po pogostosti iskanja med primerjanimi državami pa je besedna zveza nemški predsednik, čeprav je nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier v primerjavi s politično močjo kanclerke Merklove v Nemčiji nepomembna osebnost.

Za konec. Predsednik Slovenije je protokolarna funkcija, ki predsedniku naše države daje pomen glede na velikost slovenskega gospodarstva. Slovenija je razvita država srednje Evrope in tam je tudi mesto našemu predsedniku. A na tem parketu mu družbo v prvi vrsti delajo predsedniki Slovaške, Estonije, Litve, Latvije in predsednica Hrvaške. Vse, kar presega ta okvir, tudi srečanja s Češkim predsednikom Zemanom, velja označiti kot uspeh, najsi gre za kateregakoli predsednika Slovenije. Tako pravijo številke.

 
Značke:

16 komentarjev

  • Specifična teža slovenskega predsednika???

    Smo majhni in komunistični. To pove vse.

  • Janez Janša 53,900 results
    Janez Ivan Janša 11,100 results
    Moje ime in priimek: 538,000 results

    🙂 🙂

    • A res 🙂 ?
      Kakšna je potem šele tvoja teža !!!

      • Res, brez heca, npr. Janez Novak ima samo 53,300 results

      • Saj verjamem 🙂
        Kar pa še ne pomeni, da nisem “firbčna”!

        • Pa to kaže vedno drugače, sedaj je takole (še več):

          Moj priimek in moje ime: 790,000 results

          če pa obrnem:

          Moje ime in moj priimek: 880,000 results

      • Amelie: “Kakšna je potem šele tvoja teža !!!”
        ======================

        Kar precejšna, na enem linku piše, da imam čez 190 in čez 100 kg. 🙂 🙂
        Prva številka je za 5 cm previsoka, druga pa za cca 30 kg

  • Za “Borut Pahor” mi vrže ven: 100,000 results

  • svitase

    Pahor si je sam kriv za svoj slab imič v kultiviranem svetu, ker najraje obiskuje islamske države, Rusijo in Balkan.

    Izogiba pa se Evrope in ZDA. Ali pa tudi oni njega, ker vedo kam s svojim delovanjem sodi.

    Govoriči pa drugače, torej da bi naj Slovenija sledila razvitim državam. Zakaj pa zglede išče drugod?

    Eno govori, drugo počne.

  • svitase

    HRvaška predsednica ima trikrat večjo razpoznavnost, ker sodeluje z ZDA.

    Pahor s Cerarjem in Erjavcem pa tega ni izkoristil.

    Zdaj pa posledično ne more uresničiti arbitražno odločbo.

  • svitase

    Pahor naj svojo pozitivno energijo usmeri v vrednotne klice ( kali), ne pa v nevrednotne poze in puhle besede.

  • svitase

    Vendar pa zna tudi kaj konkretno pozitivnega povedat.

    Zato se sprašujemo, ali je nekonkreten zato:

    – ker ga nekdo drži za vrat
    – ali zato, ker se mu ne da biti konkreten.

    Oboje je nesprejemljivo in neodgovorno do slovenske skupnosti in njene države Slovenije!

  • Zakaj je hrvaška Kolinda visoko uvrščena (39. najbolj pomembna ženska na svetu), naš Pahor pa nizko?

    “Po njih delih jih boste spoznali.”

  • No, Švica v bistvu sploh nima predsednika kot funkcije, ki bi jo nekdo opravljal za “poln delovni čas”. “Predsedniška” funkcija za opravljanje protokolarnih zadev tako rotira med sedmimi zveznimi ministri.

  • Rezultati so odvisni od IP-ja. Googlov algoritem je v veliki meri prilagojen državi, v kateri iščete, deloma pa tudi vašim iskalnim navadam.


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI