Šarec moj mu osle kaže

Blaž Vodopivec 9.11.2017 21:2522 komentarjev
 

Borut Pahor in Marjan Šarec

Več je predvolilnih soočenj, bolj so vsebinsko prazna. S tem se strinja večina opazovalcev. Meni osebno postajajo tudi čedalje bolj neužitna.

Šarec, denimo, Pahorja napada, da se ne izreka o zadevah, hkrati pa se sam v kampanji ni izrekel o nobenem pomembnem političnem vprašanju. O tistih, ki za Slovenijo pomenijo razliko med stopicanjem na mestu v postsocialističnem kompostu in skokom med moderne liberalne demokracije prve lige. Če ne veste, o čem govorim, malo pobrskajte tule.

Razumem, da se Šarec ne želi izrekati, saj je Cerar v prejšnji kampanji dokazal, da brezvsebinska votlost zmaguje volitve. Ampak stalno očitanje lastnih pomanjkljivosti sogovorniku je znak nekaterih značajskih lastnosti, od katerih nobena ni prav pozitivna.

In Pahor, Pahor… Če mi je bil prej vsaj malo pri srcu kot en tak dobronamerni Mr. Simpaticus brez boksarskih rokavic, gre v drugem krogu navzdol. Več časa za vsebino boleče izpostavi dejstvo, da ima vsebine bore malo. Povrhu vsega je začel nabijati o tem, kakšne grozne stvari se bodo zgodile, če on ne bo predsednik, in kar je še hujše, da naj bi bil nekakšno gonilo sprememb v naši politiki.

Lepo vas prosim. Pahor je bil nekoč, ob velikem finskem poku leta 2008 orodje, s katerim so njegovi strici, ki jih ne smemo imenovati, ustavili politične spremembe v državi. Tedaj se je celo odpovedal predsedniški kandidaturi, da je lahko izvršil “zadatak”. Glede na to, kako na redko so v Sloveniji posejane priložnosti za kakršnekoli spremembe, mu tega ne moremo kar tako pozabiti. Kot predsednik pa skrbi, da videz našega postsocialističnega političnega komposta ostaja vsaj približno spodoben. In nič več.

Ohlapen odnos do resnice in dejstev, izogibanje vprašanjem, zavajanje, sprenevedanje, in floskule, floskule, floskule. Od politične debate je ostalo zgolj še slabo prikrito norčevanje iz političnega kretenizma slovenskih volivcev. Kazanje oslov.

Pozicija: V drugem krogu ne grem volit. Vem, demokracija pa to… Žal se čedalje pogosteje sprašujem, ali je “setup”, ki lahko nekega Šarca pospeši od nič do “Spitzenkandidata” v 2,9 sekunde, res še demokracija. Splošno volilno pravico in anonimne večstrankarske volitve imajo tudi v raznih srednjeazijskih …stanih, pa nikomur ne pade na pamet, da bi tiste sisteme označil za demokracijo. Ker vedno zmaga kandidat post-partije. Kaže, da smo jim po demokraciji tako blizu, kot smo jim na lestvicah ekonomske svobode. Kar seveda ni presenečenje. To sta v bistvu dve plati istega kovanca.

Če bi šel Pahorja volit, bi mu pritrdil, da bo brez njega vojna, kuga in lakota. In da je nekakšen agent sprememb. Ni. Je ravno tako agent statusa quo kot Šarec, ali še bolj, samo malo bolj uglajen, utečen in artikuliran. Tudi tele želje mi ni izpolnil. Pahor me ni prepričal, da je boljši od Šarca, Šarec pa ne, da je slabši od Pahorja. “Ordnung und disziplin” vs. finemu mačkonu, ki leporeči, ko imajo miši zabavo stoletja. Minus in minus tule ne moreta dati plusa.

Zagotovo ne bom šel volit kandidata partije samo zato, ker je nekdo spravil v obtok zgodbo, da naj bi bil protikandidat nekakšna marioneta trde levice. Oba sta socialistično oprani buči, ena malo bolj sofisticirana, druga malo bolj praktična. Ista stara jajca. Če že ne morem obema ”rečt’ ne, hvala”, rajši ne rečem nič.

Prispevek je bil prvič objavljen na portalu Zavoda Prstan.

 
Značke:

22 komentarjev

  • Ista stara jajca. Če že ne morem obema ”rečt’ ne, hvala”, rajši ne rečem nič.

    Ja, raje ne rečem nič. Hvala, gospod Blaž!

  • svitase

    Ni kaj dodati. Odločen je res Šarec bolj. Škoda pa, da bi bil odločen predvsem v slabem.

  • svitase

    Naj poskušam biti bolj pravičen in spomniti na odlike in pomanjkljivosti kandidatov.

    Velika odlika Pahorja je njegova povezovalnost, spravnost in nekonfliktnost. Slabost pa njegova neodločnost, ko bi naj vztrajal, da se velike pomanjkljivosti odpravijo: pravosodje, zdravstvo, obubožanje vojske, bančna luknja, zunanja politika… Posebej vojska je njegov velik črni madež, saj je njen vrhovni poveljnik. Tudi do Janše se je dokazal kot fer politik.

    Kandidat Šarec pa se odlikuje v odločnosti, očitno pa ne v elementih, ki krasijo Pahorja.

    • .. “kandidat Šarec pa se odlikuje v odločnosti”
      —-
      Se strinjam. Sama vidim problem v tem, da je ideološka indoktrinacija pri mnogih (tudi kandidat Šarec) vzrok za skrivljeno dojemanje svarnosti.
      Se mi zdi da je to tipično za našo situacijo, iz katere se še ne vidi ven.

  • svitase

    Vendar pa se od predsednika države pričakuje prav povezovalnost, spravnost in nekonfliktnost.

    Od premierja pa odločnost, vztrajnost in učinkovitost.

  • svitase

    Seveda pa bi bilo nujna in koristna večja odločnost in vztrajnost, da se uresničijo vrednotni slovenski cilji.

    Demokratično je, da se priznajo demokratični rezultati volitev in demokratično sodeluje s predsednikom, ki bo izvoljen, ne pa bojkotira. Bojkot bi bil v škodo slovenske skupnosti.

    Če bi se v različnosti posluževali bojkotov, nihče z nikomer ne bi več sodeloval. Takšno početje je nezrelo in neodgovorno.

    Sprijazniti se moramo, da ne more biti vedno tako kot bi želeli. Imamo pa možnost in dolžnost, da na demokratičen, etičen in ustvarjalen način delujemo, da bi bilo drugače.

  • svitase

    Če ne delujemo ustvarjalno demokratično, smo kot razvajeni otroci, ki se trmasto upirajo vsakemu ustvarjalnemu sodelovanju, če jim nekaj ni všeč.

    Bodimo pravični in priznajmo ne le tisto, kar je slabo, ampak tudi tisto,kar je dobro. Potem bomo verodstojni.

    S tem mislim predvsem na sebe.

  • svitase

    Ljudje cenijo predvsem ustvarjalno sodelovanje, v dobrem in slabem.

    V dobrem pomeni, da to tudi pohvalijo.

    V slabem pa, da argumentirano to slabo
    kritizirajo in predlagajo ustrezne rešitve.

  • svitase

    Upravičeno se pričakuje pravična povezovalnost in spravnost, ki ne pomeni le gašenje požara ali zgolj tolaženje z malenkostmi.

    Tudi pri spravnosti je nerazumljivo, da slovenski parlament še danes ni sprejel evropske deklaracije o obsodbi totalitarizmov.

    Ali je bilo to vprašanje sploh postavljeno kandidatoma?

    Brez te obsodbe ne moremo pričakovati sprememb v pravosodju, zdravstvu…, kjer se množično kršijo še danes človekove pravice, kar je totalitarna dediščina.

  • svitase

    Dokler ne bomo obsodili totalitarizmu, smo še vedno tam kjer smo bilo pred 50, 70 leti.

  • Komunizem bo treba najprej premagati, potem pa bo obsodba že kar samoumevna, kajti sramota komunizma je težka.

  • Sarkazem

    Se kar strinjam z avtorjem. Zanimivo je stališče NSi, ki ga je mogoče zaznati članku domovina.je, ki podpira Pahorja, ker da je izpolnil piščeva pričakovanja biti predsednik vseh Slovencev. Podobno stališče je imel med vojno in po njej Kocbek in vemo, kako se je končalo.
    Verjetno ni nihče od vas tako pogosto moral hoditi na volitve v prejšnjem režimu, ki se žal s kontinuiteto nadaljuje v sedanjega, kot moja malenkost. Če nisem prišel na volitve že zjutraj in s tem dokazal svojo “zavednost”, so me prišli na dom iskat. Kandidati so bili seveda samo tisti, ki jih je določila vsemogočna partija. Podobno kot danes. S to minimalno svoboščino, da me ne bodo prišli iskat na dom in s tem dosegli 90-99% udeležbo. In privoščil si bom luksus, uporabiti to svoboščino! Vse drugo je itak ostalo tako kot je bilo, le da je bil komunistični jugorežim zadnja leta nekoliko manj aroganten in vseobvladujoč od sedanjega

  • Pahor je v bistvu za prave cilje:

    – slovenski razvojni priključek najrazviejšim državam Evrope
    – vsebinsko spravo
    – pravično pravosodje
    – učinkovito in nemafijsko zdravstvo
    – izboljšan status vojske
    – uravnoteženo zunanjo politiko ( ne le na vzhod na zahod pa ne, pa smo članica NATO)

    Toda njegova stranka SD ravna drugače. In v tem je velik problem, saj ga držijo na vajetih, da ne more biti neodvisen in se ne more postaviti možato za uresničitev nekega vrednotnega cilja, ko vidi, da je osamljen.

    Zakaj ni šel na volitve kot neodvisen kandidat?

  • Tako je, hvala bogu imamo možnost neudeležbe. V Severni Koreji je volilna udeležba obvezna le, da imajo na volilnem listku možnost obkrožiti samo eno opcijo. Predsedniške volitve in cel volilni cirkus okoli njih so farsa zato se mi zdi narobe jim dajati legitimnost s svojo udeležbo. Počutil bi se sokriv, ker farso podpiram.

    Nekaterim strankam je sedaj pač bolj do svojega preživetja kot do načelnosti.

  • Številka 0013588-00015, “strici partizani” in napol naga “baba zopvna”:

    https://www.portalplus.si/2461/zakaj-ne-bom-volil/

  • Ampak naslov je pa odličen. 🙂

    Neroden človek ima dve levi roki, neuspešna država pa dva leva kandidata za predsednika.

  • V celoti se strinjam z avtorjem.

    Nobeden izmed teh dveh kandidatov ni primeren za nobeno javno funkcijo, kaj šele za predsedniško. Kjerkoli se kdo izmed njiju pojavi, se dela težko popravljiva škoda.

    Ne mislim biti soodgovoren za škodo, ki jo bosta povzročila.

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti:

Vi ste verjetno prijavljen objavi komentar


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI