Življenje k nam nazaj hodi

Branko Cestnik 22.10.2017 6:15
 

Foto: Reuters

Če je splav odrivanje življenja iz Evrope, so migracije vrntev življenja v Evropo. Če so včeraj splavljeni otroci naši izgnanci, ki smo jih poslali v deželo smrtne sence, se ti izgnanci danes vračajo v podobi migrantov.

Jeseni l. 2015, ko so gruče beguncev in migrantov prečkale Sotlo, tvorile počasi premikajoče se kolone pešcev, lezle in se vozile v smeri Nemčije, je neka starejša gospa o dogajanju dejala: „To so naši splavljeni otroci, ki k nam nazaj hodijo.“

Trditev je jasna in skrivnostna obenem; tako kot je matematična, je tudi mistična; lahko jo dodatno razpredemo a istočasno ne dopušča ugovorov. Kajti če znamo šteti do tri, vemo, da sta evropska kultura splava in priseljevanje v Evropo povezana.

Najprej sta povezana tako rekoč biološko in fizično. Če preprečujemo rojstva novih človeških bitij in če smo na sploh prepričani, da nas naj bo manj, ustvarjamo prazen prostor. Prazen prostor pa nikjer dolgo ne ostane prazen. Ko naredimo golosek v gozdu, ta pust in prazen ostane morda le nekaj tednov, nato pa že vidimo dvigovanje trave, praproti, grmičevja, na koncu od spodaj gor pribušijo nova mlada drevesa, bodoči gospodarji tiste gozdne parcele. Tu ni nobene zarote, nobene invazije, tu ni nobenega dogovorjenega načrta. Je le življenje, ki se hoče širiti, prazen prostor pa ga vleče nase.

Če je splav odrivanje življenja iz Evrope, so migracije vrntev življenja v Evropo. Če so včeraj splavljeni otroci naši izgnanci, ki smo jih poslali v deželo smrtne sence, se ti izgnanci danes vračajo v podobi migrantov, v glavnem kot mladi fantje z veliko voljo do življenja.

Evropska kultura splava in priseljevanje v Evropo sta povezana tudi duhovno. V Stari zavezi je Bog tisti, ki ljudstvom odmerja rodovitno zemljo. Nekatera ljudstva rodovitno zemljo dobijo, druga jo izgubijo. Ko se izvoljeno ljudstvo izneveri Božji postavi, izgubi zemljo in je pregnano v Babilon. Skozi to prizmo lahko beremo zdajšnjo evropsko kulturo smrti (k splavu je pridružena še evtanazija) kot zametovanje božje postave in možna posledica je izguba zemlje.

Da, to je težko slišati. A če ob teh stavkih goltate slino, smo na pravi poti, da izza geopolitične in demografske uvidimo tudi duhovno dramo našega časa.

Pomenljivo je, da so največji zagovorniki in pospeševalci migracij v Evropi tisti idejni krogi, ki so tudi največji zagovorniki splava in evtanazije. Najbolj z migracijsko populacijo zapolnjene pa so tiste dežele, ki so bile prvakinje v splavu (na Zahodu ga je prva uzakonila Švedska) ali pri uvajanju evtanazije (npr. Belgija). Da ideologi splava z enako vnemo kot splav branijo migracije, vključno z nezakonitimi, se morda komu zdi čudno. Kot se komu zdi čudno, da feministke, ki so se z gnevom borile, da bi bila sodobna ženska odvezana od štedilnika in družine, zdaj mirno, celo s simpatijo sprejemajo v Evropo zakrito žensko privezano na štedilnik.

Uradna razlaga teh protislovij je, da gre za človekove pravice. Za nekatere namreč vse to ni čudno, zanje so to kot picino testo raztegljive pravice: človekova pravica je izbris nerojenega življenja, njegov izgon onstran naših meja, in človekova pravica je ilegalni prestop meje nekega drugega življenja; človekova pravica je biti odvezana od štedilnika in biti privezana na štedilnik, če ti to ugaja; človekova pravica je enoženstvo in kmalu bo človekova pravica tudi mnogoženstvo, ker spoštujemo tuje kulture. Toda otroci Cerkve, ki je, če uporabimo besede papeža Pavla VI., „izvedena v človeškosti“, slutimo, da gre pri tej igri za nekaj globljega. Da ravno abortisti in evtanazisti najbolj navijajo za priseljevanje, nam daje slutiti, da je na delu prastara spremljevalka človekove duše, spremljevalka, ki sliši na ime krivda.

„To so naši splavljeni otroci, ki k nam nazaj hodijo,“ je rekla pred dvema letoma neka modra gospa ter nehote označila jedro dotičnega krivdnega kompleksa. Krivda ni izum religij. Krivda nastane zaradi slabih dejanj in je nelagodno dušno stanje tudi pri nevernem človeku. Ko se tako nekega dne na evropskih mejah pojavi na tisoče življenja polnih človeških bitij, si lahko predstavljamo, kako iz kotov duše spregovori krivda: tista za izgnana življenja, tista za prazne šolske razrede in opuščena igrišča. Ob pogledu na mlade migrante vznikne želja po zadostitvi in očiščenju, želja po vnovičnem izbruhu življenja. Šolski razredi bodo spet polni, igrala pred blokom bodo spet zasedena, na ulicah bo spet žuborela mladost, priliv v pokojninsko blagajno bo spet stabilen.

Držimo se naukov Cerkve. Cerkev je mati narodov in na migracije ne gleda kot na grožnjo. Veseli se vsake zmage življenja nad smrtjo in tudi priseljevanje življenja željnih v prazen prostor, ki so ga ustvarili življenja manj željni, je ena takih zmag. Cerkev veruje v Boga, zato po drugi strani prepozna tiste, ki se v odnosu do življenja in usod narodov, po novem pa tudi v odnosu do moškega in ženskega spola „igrajo Boga“. Tistim družbenopolitičnim delavcem, ki po laboratorijsko manipulirajo s priseljevanjem, rasami, spolom ter življenju vsiljujejo neko svojo ideološko genetiko, bo to isto življenje eksplodiralo v obraz. Samo Bog zmore v svojem naročju nositi celoto življenja z vsemi skrivnimi povezavami vred: od praproti na goloseku, do zarodka v materinem trebuhu, do begunca na gumenjaku sredi morja.veselje

 
Značke:

14 komentarjev

  • Držimo se naukov Cerkve.

    ??? Seveda!!! Najprej pa Božjih navodil, kako živeti. Sledi prvo navodilo, ki ga je Bog dal človeku:

    Bog ju je blagoslovil in Bog jima je rekel: »Bodita rodovitna in množita se, napolnita zemljo in si jo podvrzita; gospodujta ribam v morju in pticam na nebu ter vsem živalim, ki se gibljejo po zemlji!« (1 Mz 1, 28)

    Tu smo EU domorodci naredili greh. Rodovitnost smo prodali Satanu za razkošnost.

  • Sarkazem

    Čeprav sem sam nasprotnik nasilnega, ilegalnega, zarotniškega in organiziranega priseljevanja z ljudmi, ki sovražijo avtohtono kulturo, poltično demokratično ureditev in “neverne” domačine, za katere jim njihov Bog naroča, da jih brez greha lahko pobijajo in posiljujejo, z ljudmi, ki se nočejo in se ne bodo nikoli pomešali in integrirali v avtohtono družbo in v večini ne bodo delali z glavo ali rokami, ampak le s svojimi genitalijami, si ne morem kaj, da ne bi v vsem soglašal z avtorjevim pisanjem in razmišljanjem, ki je res originalno in inovativno, toda kot Božja volja najbrž tudi resnično. Soglašam tudi z avtorjevimi trditvami o Cerkvi in predvsem o njenem poglavarju, ki soglaša s temi migracijami in se jih odkrito veseli, kot priliva novih življenj in kultur v evropsko kulturo smrti. Škoda le, da avtor nabrž namenoma izpušča tudi pričakovani končni izid Cervenega navdušenja in pričakovanja: to bo nekakšna evtanazija krščanstva, sklepni izid naraščajočega razkristjanjevanja in popolna zmaga dveh novih agresivnih kultur – ddomače ateistične in tujerodne islamistične!

  • Če avtorja prav razumem, se je KC sprijaznila s kulturo smrti in jo nadomešča z ilegalno imigracijo.

    KC s takšnimi izpadi v prvi vrsti škodi sebi in na sploh krščanstvu, potem pa tudi vsem ostalim.

    • Da, tudi jaz zamerim KC, da je vsaj našega Tineta spravila ob optimizem. KC bi morala ponujati rešitev: 40 dni molitve in pokore.

  • Briljanten zapis avtorja!!!

    Tako se pogleda resnici v obraz!!!

  • Če se ne bo Zahod vrnil k družini in zgodnejši in pogostejši rodnosti, ga bojo pač preplavila druga vitalnejša ljudstva sveta. To je nedvomno. Splavljena življenja so samo ena, sicer najbrž nabolj pretresljiva, manifestacij dekadentne kulture. K hitrejšim in intenzivnejšim migracijam prav tako prispeva kulturna dominacija zahodnega potrošniškega modela in njeno magnetno delovanje na ljudstva drugih kultur. Niso krivi drugi, krivi smo vsi, ki ta model sprejemamo in hote ali nehote širimo.

    • ja,if:prodaj kar imaš in daj ubogim…potem pa kot berač pridigat…če bomo vsi berači.potem najbrž ne bodo silili k nam…

  • Nizka rodnost je gotovo še večji problem o splavov.
    Da pa avtor tako vehementno poveže splave s prostorom in prostor z migracijami, češ da je dovolj šteti do tri, je pa že malo smešno.
    Če Cerkev nima boljših idej od tega, da se praktično seli v Afriko in se ne sekira, kaj bo z vero v Evropi, potem je res žalostno. Takšnole preigravanje s prostorom in migracijami pa je res plehko.
    Vsekakor dekadenca, suženjstvo, to je tisto kar povzroča nizko rodnost. Ateizem, gonilo splavov.
    Treba bo oznanjenvati svobodo, tako da bodo ljudje razumeli. Potem bo vse drugače.

  • Tudi jaz se v veliki meri strinjam z avtorjem in omenjeno modro gospo. V Slovenijo in v spomin Slovencev pa se na ta način še dodatno vračajo tudi glasovi in kriki tisočih,ki zasutih ust leže v breznih,jaških idr. množičnih moriščih.

  • Franc Zabukošek

    To je odličen in potreben članek, ki ozavešča ljudi o etiki in naravni zakonitosti življenja, ki ga je potrebno spoštovati in negovati.
    V začetku 60.let smo imeli študenti medicine debatne večere (svobodne katedre) o etičnih in deontoloških problemih v medicini, ki morajo temeljiti na naravnih zakonitostih in etičnih in humanih principih.
    Postkomunistični liberalizem je vse to zmanipuliral in zašli smo v kaos vrednotenja, ki hoče biti svoboden od pravil življenja in zahaja v krog morije, ki ovira zdrav način življenja.

  • Franc Zabukošek

    Dodati sem hotel jezikovno opozorilo na govorico, ki zavaja dejstva. Pri splavu ne moremo govoriti o kulturi, ker je to uboj človeškega zametka.
    Prav tako ne moremo govoriti o kulturi smrti (evtanaziji), ker je to uboj človeka, ki je težko bolan in se ga hočejo znebiti kot odvečni element.

  • Pred štiridesetimi leti so v Komunistu zapisali nekaj takega: Ker smo uzakonili splav, smo obsodili slovenski narod. Ja, vesti se ne da kar tako utišati. Kako lepo!


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI