M. Drobež, Novi glas, o nujnih reformah in prepovedi poučevanja verouka v javnih šolah

Časnik 21.10.2017 23:39
 

http://grosuplje.si/

V Sloveniji se vlada hvali, da je s svojo politiko in ukrepi premagala gospodarsko in finančno krizo in s tem državi omogočila nadaljnjo rast in razvoj. Letošnja gospodarska rast naj bi bila celo 4,5 %, zmanjšuje se brezposelnost, v nekaterih dejavnostih je začelo primanjkovati delavcev, ugoden pa je tudi izvoz blaga in storitev v tujino. Vladajoče politične stranke so se domnevno tudi dogovorile o politiki in ciljih koalicije do konca njenega mandata, ob koncu spomladi naslednje leto.

Vlada je zdaj najbolj zaposlena s sporom s Hrvaško glede uresničitve odločbe arbitražnega sodišča o meji med Slovenijo in Hrvaško. Spor o meji dobiva dramatična obeležja, saj je slovenska vlada sklenila, da ne bo podprla sprejema Hrvaške v Organizacijo za gospodarski razvoj in sodelovanje (OECD), domnevno pa pripravljajo tudi izredno sejo parlamentarnega odbora za obrambo, na kateri bi ocenili pripravljenost slovenske vojske za primer, da bi bilo potrebno njeno sodelovanje pri zavarovanju državne meje in naših ribičev v Piranskem zalivu.

OECD v novem gospodarskem pregledu za Slovenijo ponovno ugotavlja, da je na nekaterih področjih sicer začela izvajati reforme, toda nobene ni dokončala. Če je kje razviden uspeh in so ustvarjene možnosti za razvoj, je to bolj zasluga samostojnih podjetnikov in delavcev kot pa vlade in njenih ukrepov. Zaposlenost v Sloveniji se res povečuje, toda plače v gospodarstvu ostajajo nizke in dobršnemu delu zaposlenih komaj omogočajo preživetje. OECD je v omenjenem novem gospodarskem pregledu opozorila, “da je bila cena poskusa premostitve krize v Sloveniji visoka”, saj je morala Slovenija upočasniti svoje približevanje najbolj razvitim državam v EU. Po merilu doseganja bruto domačega proizvoda je Slovenijo že leta 2011 prehitela Češka, bolj uspešna gospodarstva pa imajo tudi Slovaška, Madžarska in Poljska. Nizka raven produktivnosti je velika ovira za mejni sprihodnjo rast, zato OECD Sloveniji ponovno svetuje, naj izvede oziroma pospeši reforme. Goran Novković, izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije, pravi, “da, kar Sloveniji svetuje OECD, v našem gospodarstvu ponavljajo že dalj časa. Dejstvo je, da bi v dobrih časih te reforme precej lažje izvedli, kot če jih bomo morali, ko bo nastopila nova kriza. Te si sicer ne želimo”.

Med dogodki navajam, da so novo šolsko leto začele tudi štiri katoliške gimnazije in dve zasebni osnovni šoli, kolikor jih deluje v Sloveniji. V Družini, slovenskem katoliškem tedniku, je Jože Kurinčič objavil komentar o izključenosti verouka iz javnih šol. Spominja na razsodbo ustavnega sodišča iz leta 2001, po kateri je v slovenskih javnih šolah prepovedana vsaka konfesionalna dejavnost, kamor spada tudi verouk. Ta naj bi motil samostojnost šolskega prostora in je kot tak v javni šoli prepovedan. Tako je ostala vera – kot v komunističnih časih – izločena iz šolskega območja, potisnjena v zakristije. S tako zakonodajo se nadaljuje državna ureditev, sovražna do vere in Cerkve, kakršna je bila značilna za komunistični režim. Z njo Slovenija ostaja edina med primerljivimi državami Srednje Evrope, saj je v vseh drugih verski pouk del javnega šolskega izobraževanja. Verouk je torej še vedno potisnjen v župnijske učilnice. Duhovniki se morajo na vse načine truditi, da učence spodbujajo k učenju verouka, pri čemer ostajajo brez podpore javnosti, včasih celo brez podpore staršev, za katere so različne druge dejavnosti pomembnejše od verouka. Zato obisk verouka strmo pada, obiskuje ga le še okrog 50 % slovenskih otrok. Druga polovica šolajoče se mladine v javnih šolah pa ostaja brez verske izobrazbe.

Celotno besedilo je objavljeno v Novem glasu.določitev

 
Značke:

13 komentarjev

  • To je posledica nevrednotne usmeritve slovenske oblasti, ki bo imela daljnosežne škodljive posledice.

    Torej povsem nasprotno kot je oblast obljubljala volivcem na volitvah.

  • V Sloveniji sosednjih državah v povprečju 90% šoloobveznih otrok obiskuje verski pouk ( povsem konfesionalni ali v sodelovanju med Cerkvijo in pedagoškimi oblastmi oblikovani) v šoli in/ ali župniji.

    Pri nas obisk verouka, izločenega iz šole, strmo pada in kot je napisal Kurinčič doesga le še okoli polovico otrok, v urbanih okoljih ponekod niti ne dvomestne procentne številke.

    S tem trendom se slovensko katolištvo nikakor ne bi smelo sprijazniti. Našo identiteto mnogo bolj ogroža kot morda nekajtisoč muslimanskih priseljencev.

  • Poznavanje Biblije je stvar osnovne izobraženosti in razgledanosti. Tako pri nas celo nekateri izobraženi, a neuki ljudje, biblične citate pripisujejo modrosti tistim (tudi ateistom), ki jih izrekajo.

    Zato bi učenje Biblije moralo biti obvezno. Z veroukom ali brez njega. Ne bi škodilo tudi učenje značilnih citatov iz drugih t.i. Svetih spisov.

    Nevtralna šola pomeni učenje vseh modrosti, ne le ateističnih dogem, ki jih lažno označujejo kot znanstvene. Nobena dogma nima nič skupnega z znanostjo, tudi če jih zagovarjajo ljudje, ki se sicer ukvarjajo tudi z znanostjo.

  • Hm. Zanimivo bi bilo slišati, kaj vse bi šele OECD imela za povedati Hrvatom, če že mi ob večini kritik dosledno sedimo na ušesih. A se mi vseeno zdi popolnoma prav, da Hrvaški zabrusimo, da ne moremo podpirati njihovega polnopravnega članstva in enakopravnosti v OECD, če se delajo norca iz mednarodnega prava (po hrvaško se temu reče fiškali).
    Igor Đukanović

  • Nismo primerljivi z drugimi državami srednje Evrope,ostajamo pokomunistični mafijski balkan.

    • “Po merilu doseganja bruto domačega proizvoda je Slovenijo že leta 2011 prehitela Češka, bolj uspešna gospodarstva pa imajo tudi Slovaška, Madžarska in Poljska.”
      ===================

  • V tem primeru, prepovedi poučevanja verouka v javnih šolah, pa gre za boj med kulturo Smrti in kulturo Življenja.

    • Glej, danes sem položil predte življenje in srečo, smrt in nesrečo, ko sem ti danes zapovedal, da ljubi GOSPODA, svojega Boga, da hôdi po njegovih poteh in izpolnjuj njegove zapovedi, zakone in odloke. Tako boš živel in se množil, in GOSPOD, tvoj Bog, te bo blagoslavljal v deželi, v katero greš, da jo vzameš v last. Če pa se tvoje srce obrne in ne boš poslušal in se boš dal zapeljati, da bi se priklanjal drugim bogovom in jim služil, vam danes naznanjam, da boste gotovo uničeni; ne boste podaljšali dni v deželi, v katero greš, ko greš čez Jordan, da jo vzameš v last. Nebo in zemljo kličem danes za pričo proti vam: predložil sem ti življenje in smrt, blagoslov in prekletstvo. Izberi torej življenje, da boš živel ti in tvoj zarod, tako da ljubiš GOSPODA, svojega Boga, poslušaš njegov glas in se ga držiš. Kajti v tem je tvoje življenje in dolgost tvojih dni, ki jih smeš preživeti v deželi, za katero je GOSPOD prisegel tvojim očetom, Abrahamu, Izaku in Jakobu, da jim jo bo dal. (5 Mz 30, 15-20)

      Poudarjam:

      Glej, danes sem položil predte življenje in srečo, smrt in nesrečo …

      • To je dokaj nerazumljiv odgovor. Skoraj zveni kot grožnja. A ne gre za to kar sem rekel? O vrednotah in njihovem spoštovanju smo tudi že debatirali. Samo so me nedavni zaključki, ki sem jih lahko naredil na koncu, moram priznat razočarali.

        • Grožnja??? Smo že res tako prestrašeni, da v vsem vidimo grožnjo? 😮

          Sem mislil na posplošitev vašega boja med kulturo Življenja in kulturo Smrti. Navedel iz Svetega pisma, kjer lepo piše, kaj se bo zgodilo, ko se bomo Boga Stvarnika izgnali iz našega življenja. In to se dogaja …

          Posamezniki bodo rešeni, narod pa ne. Čeprav se rešitev za narod kar sama od sebe pojavlja: štirideset dni molitve in pokore. Sicer pa je bilo pred kratkim berilo, ki zelo lepo opiše dogajanje v EU:

          Jezus jim je spet spregovoril v prilikah. »Nebeško kraljestvo je podobno kralju, ki je napravil svatbo svojemu sinu. Poslal je svoje služabnike, da skličejo povabljene na svatbo, vendar ti niso hoteli priti. Znova je poslal druge služabnike, rekoč: ›Povejte povabljenim: Glejte, pojedino sem pripravil. Moji voli in pitana teleta so zaklani in vse je pripravljeno; pridite na svatbo!‹ Ti pa se niso zmenili, temveč so odšli: eden na svojo njivo, drugi po svoji kupčiji; ostali pa so zgrabili njegove služabnike, jih osramotili in pobili. Kralj se je tedaj razjezil in poslal svojo vojsko, da so pobili tiste morilce in njihovo mesto požgali. Nato je rekel svojim služabnikom: ›Svatba je pripravljena, toda povabljeni je niso bili vredni. Pojdite torej na križišča in povabite na svatbo, kogar koli najdete.‹ Služabniki so odšli na poti in zbrali vse, ki so jih našli, hudobne in dobre, in svatovska dvorana se je napolnila z gosti. (Mt 22, 1-10)

          • Ma ne v vsem, samo v tem primeru se mi je zdel malo nenavaden odgovor. In potem sem dobil eno napačno asociacijo. Hvala za odgovor in, da ste se potrudili pri razlagi.

            Podobne zgodbe, kot je Mt 22:1-10, se jaz spomnim kadar po poročilih nakladajo o presvetli robotizirani bližnji prihodnosti, ko nikomur več ne bo potrebno delati. Nekoč (precej let nazaj) sem prebral prevod znanstveno-fantastične zgodbe, ki mi je tako prirastla k srcu, da se je rad spominjam še danes.

            Zgodba je postavljena v prihodnost, ko ljudje ne delajo več saj so roboti že prevzeli vse delo. Pride sodni dan, zemlja se odpre in iz pekla Hudič pripelje svojo vojsko. A človeštvo premore samo robotsko vojsko zato se le ta spoprime z vojsko prekletih. Ljudje dogajanje spremljajo na tv ekranih. Po hudih bojih in težkih izgubah robotska vojska končno premaga vse stvore in ubije Hudiča. Takrat se odpre nebo, Jezus z angelskim spremstvom stopi dol na bojišče, se razgleda naokoli, blagoslovi vse robote, da tudi padli oživijo, potem pa vso robotsko vojsko odpelje s seboj v nebesa. Sodnega dne je konec a ljudje žal ostanejo doma za svojimi televizorji.

            Uspelo mi je najti originalni naslov in avtorja ne pa tudi slovenskega prevoda: Robert Sheckley, The Battle. Še najbolj berljivo obliko teksta te zgodbe v angleščini najdem tule: http://lingualeo.com/es/jungle/the-battle-by-robert-sheckley-53189#/page/1

          • Luštkana zgodbica, mogoče celo bolj razumljiva kot tista o svadbi, saj smo v časih, ko poroke izumirajo.

            Da pa ne izgubimo poguma, kar je v teh časih čisto razumljivo in človeško, pa jaz poleg takih zgodbic dam še primer Božjega usmiljenja, k tej zgodbici bi se prileglo nekaj podobnega, kot je življenje tistega modela, ki je preživel Sodomo in Gomoro. Kaj je ta tip vse počel! Ampak ga je Bog vedno reševal, mu je vedno pomagal! Samo, da se spomnimo, bi bila v tem stilu sledeča zgodba, seveda rahlo prirejena:

            Božji poslanec pride k našemu modelu in mu pravi: “Takoj iz mesta, ob desetih bo Bog vrgel na mesto atomsko bombo!”

            Model odvrne: “Pa ne ob desetih! Takrat imam nujen opravek. Lahko ob dvanajstih?”

            Božji poslanec zavije z očmi, odbrzi do Boga in se vrne: “Lahko! Ob dvanajstih bo vrgel atomsko bombo na mesto!”


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI