Dvolični Macron: Poljakom in Madžarom bi stalno žugal, Špancem pa včasih pogledal skozi prste

Domen Mezeg 15.10.2017 6:37
 

Francoski predsednik Emmanuel Macron

Dandanes je več kot očitno, da si je aktualni francoski predsednik Emmanuel Macron prisvojil vlogo miličnika za usmerjanje evropskega »političnega prometa«. In v sklopu tega dogajanja, v katerega so vključene članice EU, njegova piščalka rada zažvižga poljskemu ali madžarskemu avtomobilu, ki včasih zavijeta v desno brez njegove privolitve, medtem ko po drugi strani ostaja tiho, ko španski avtomobil skoraj do smrti povozi starko, ki je zgolj želela prečkati cestišče.

Primerjave so seveda simbolične, ker skušajo slikovito prikazati določen vidik dogajanja na evropskem političnem parketu v zadnjih nekaj letih. Vsekakor bi bilo zanimivo videti ravno nasprotno situacijo, in sicer da bi si poljski politični vrh blagovolil vmešavati se v notranje zadeve Francije, še zlasti v sodni sistem in tamkajšnje ravnanje z državnimi mediji. A potrebno si je zapomniti, da je Francija kajpak Francija, torej vsaj druga trdnjava na bruseljski politični šahovnici in ji je to pač dovoljeno. Ima evropski žegen. Poleg tega je v politično povezovanje na Stari celini vključena že od samega začetka, medtem ko sta se Poljska in Madžarska tej zvezi pridružili šele vrsto let pozneje.

Španska policija pretepala šibkejše, Macron pa ravnodušen   

Pa naj bo. Če se je Francija v neko skupno dobro celotne EU postavila v vlogo drugega miličnika (Angela Merkel je skupaj z Nemčijo baje v vlogi prvega), naj bo vsaj dosledna pri opominjanju ob kršenju »prometnih predpisov«. Če je Emmanuel tako kritičen do Poljske ali Madžarske, potemtakem naj bo tudi do spornega ravnanja Španije in njene agresivne policije v času referenduma za katalonsko neodvisnost. Ali pa naj enako kot v primeru Španije ravna še z omenjenima državama Višegrajske skušine: to kar počenjata poljska in madžarska vlada je notranja zadeva Poljske oziroma Madžarske in Francija se v to nima pravice vmešavati.

Zaradi Katalonije obstaja nevarnost učinka domin po vsej Evropi

Kako to, da lahko španska policija brez vaše iskrene kritike, o vaša visokost Macron, tako okrutno pretepe in zlasa 70-letno starko? Kako to, da si nič kaj preveč ne ženete k srcu ohol španski odnos do svoje province? Je to zato, ker je tako Španiji kot tudi Franciji kolonialen pristop v krvi? Kje so vse tiste razvpite »evropske vrednote« o katerih tako radi govoričite?

Ali pa je morda Španiji za njeno neevropsko početje prizanešeno zgolj zato, da bi Katalonija ostala del Kraljevine, in da bi posledično le-ta kot članica EU ostala gospodarsko čimbolj stabilna, s tem pa ne bi ogrožala celotne evropske povezave ter sprožila učinka domin po vsej Stari celini v sklopu katerega bi se lahko osamosvojile še Baskija, Škotska, Wales, Severna Irska (ki bi se verjetno združila s preostalim delom Irske), Južna Tirolska (ki bi se morda priključila k Avstriji), Flamska, Bretonija, Vojvodina, Republika Srbska (ki bi se mogoče priključila k Srbiji) in Transilvanija (ki bi verjetno razglasila unijo z Madžarsko) ITD.?

Kaj želijo bruseljski politkomisarji?

A v igri kot se zdi ni zgolj enotnost EU oziroma njena stabilnost. Kot kaže Bruselj cilja še na bistveno več. Številni evropski politikanti namreč ne sanjajo zgolj o nekakšni uniji suverenih evropskih držav marveč kar o Združenih državah Evrope – zvezi znotraj katere bi nacionalne države postale ponižane na nivo bruseljskih provinc oziroma nekakšnih upravnih enot, kjer bi imela »lokalna identiteta« predvsem in zgolj marginalno vlogo, skratka nekakšen status »fuzbalerskih« navijaških skupin.

Multikulturalizem kot orodje za dosego cilja  

Takšen sistem bi se dalo primerjati z ureditvijo zveznih držav v sklopu ZDA, kjer pripadnost Kaliforniji oziroma Floridi nima nacionalnega prizvoka. Prav zato je potrebno, če ne gre drugače, tudi s silo oslabiti narodne identitete, med drugim s hlinjeno solidarnostjo in posledično multikulturalizmom, ki ju je potrebno vsiliti še zlasti narodnostno razmeroma homogenemu vzhodnemu delu Srednje Evrope. In če se posamezne države upirajo jih je potrebno zmerjati in jim groziti. V tej luči je mogoče razumeti tudi posiljevanje s t. i. migrantskimi kvotami in v tej luči je mogoče razumeti zakaj je za t. i. »napredno Evropo«, ki goji neke samooklicane evropske vrednote, Poljska poredna in »zaplankana«.

1:0 za Višegrajsko skupino

Bruselj in njegove izpostave, torej tudi marioneta po imenu Macron, s svojim dvoličnim ravnanjem do konkretnih držav članic EU, več kot očitno izgubljajo na svoji verodostojnosti. Takšno obnašanje zmanjšuje njihovo moralno moč, kar bi lahko države Višegrajske naveze v prihodnosti s pridom izkoristile, kot vodo na mlin svoje večje politične neodvisnosti od zahodnoevropskega političnega dirigiranja.

 
Značke:

22 komentarjev

  • svitase

    To je to! Brez slepomišenja.

    Evropske ustanove trdijo, da so demokratične.

    Žal le takrat, ko to paše tistim, ki imajo večjo moč.

    Podobno je z našo oblastjo. Povsem razume migrante in tiste državljane, ki imajo balkanske korenine. Nočejo pa razumeti tistih, ki si prizadevajo za resnično demokracijo in normalno domoljubje ter sonaravno življenje.

  • svitase

    Če bo Evropa dušila narode, si ji slabo piše!

  • Vse že videno.
    Kot vse kaže, je v demokratičnih pravilih EU vgrajeno nenapisano pravilo, da argument moči ohranja večjo težo (nad močjo argumenta) še naprej.
    Zakaj nam zgodovina ni učiteljica ?

    • Oh! Zgodovina je že dobra učiteljica, samo mi slabi učenci. Zlo ima natanko tako moč, kot mu jo dopustimo in NIČ VEČJE! Ko se bomo obrnili k Dobremu, bomo videli, kako je Zlo majhno.

      Do takrat pa … upajmo, da preživimo! 😉

    • g. Karel Gržan v sorodnem članku pravi, da smo obtičali.

  • Sam nimam nič proti morebitnim Združenim državam Evrope, a le pod pogojem, da jo vodijo državniki in ne birokrati, ki mislijo le na lastne koristi.

    Med tistimi, ki imajo sedaj večji vpliv v Bruslju žal ni državnikov. To so več ali manj marionete v službi interesov globalističnih elit in privilegijev lastnih držav. Mednje spadata tudi Merklova in Macron.

    Dokler bo EU vodila ta klika, bo EU nazadovala in ne napredovala.

  • Sarkazem

    Bi se kar strinjal s člankom, še bolj pa s Tinetovim komentarjem. Žal je Macron motena osebnost in pričakovati je še hujših izpadov, ki so jih Francozi že opazili, saj mu je priljubljenost drastično upadla.
    Če se druge, zlasti manjše države z raznarodovalno in federalno težnjo evropske vrhuške ne morejo strinjati in odhajajo ali grozijo z odhodom, bi bila pa za Slovenijo mogoče evropska federacija rešilna. Dokazali smo namreč to, o čemer so nas nekateri tujci ob osamosvajanju svarili – da je z državo težko upravljati in da tega nismo vešči! Propadla tranzicija, nenormalno stanje duha, zgrešena domača in zunanja politika, upad ugleda v EU in ne nazadnje volilci dokazujejo, da ne znamo upravljati države.

  • Sinočnje soočenje kandidatov za slovenskega predsednika je ponovno razkrilo, da oblastna politika noče aktivnih državljanov.

    Predsedniški kandidat Borut Pahor je utemeljeval, da je dovolj, če predsednik države sliši, da so državno organi obveščeni o nekem pomembnem državnem problemu, ni mu pa treba spremljati ali se je kaj storilo, da bi se problem odpravil.

    Očitno je še živa formula iz bivše države, ko oblast ni hotela imeti aktivnih državljanov v smislu demokracije in vrednotne ustvarjalnosti. Udba je o vsem informirala državne organe. Ti pa so selekcionirali, kaj je v korist oblasti in kaj ne.
    Kaj je bilo dobro za ljudi, demokracijo slovenski narod in vrednotni razvoj, pa jim ni bilo mar. Le za svoje privilegije so skrbeli.

    Nekaj takšnih razvojnih zavor imajo evropski oblastniki.

  • Predsedniški kandidatki Novakova in Tomčeva pa sta zatrjevali, da to ni dovolj,saj je dolžnost predsednika države, da spremlja in opozarja, da bi se akutni problemi odpravili in tudi ter tudi vzroki zanje, torej da se razčisti tudi odgovornost. Na primer: za pranje denarja v bankah, za bančno luknjo, za korupcijo v zdravstvu in še kje.

    Že od aktivnega državljana se pričakuje, da ne bo tiho, ampak si bo prizadeval, da se ti problemi odpravijo. Hoja na volitve je le majhen deček državljanske aktivnosti. To je le formalna potrditev državljanjske aktivnosti.

    resnična državljanska aktivnost pa se dogaja vsak dan.

    Če bi se tega bolj držali se ne bi zgodilo banalni primer, da so šele danes dovolili, da se voznik umakne na odstavni pas, ko mora dati prednost reševalni službi, ko je prometna nesreča. Kje je bila zdrava pamet, ad se je to zgodilo šele danes. Torej 50let po izgradnji štiripasovne ceste z odstavnimi pasovi.

  • To sonaravno življenjsko logiko ne pogrešamo le v odnosu evropskih voditeljev do Katalonije, ampak vsakodnevno tudi pri nas.

    Zakaj? Zato, ker se izogibajo sonaravnemu čutu za naravne zakonitosti in vrednote, ki so obvezujoče sicer za znanstvenike, sicer ni novih znanstvenih dosežkov, ki pa ne smejo škoditi človeštvu, kar je tudi sonaravna zakonitost, ki terja od človeka plemenitost do narave, stvarstva in življenja nasploh.

  • Tako kot pri nas, se bodo tudi v Evropi, dogajale krivice, vse dokler se ne bodo spoštovale naravne, stvarstvene zakonitosti in vrednote!

  • Ste pa res evropski revolucionarji. Avtor celo prešteje vse domine in se zdi, kot da privoščljivo želi, da bi se zgodil. In to je pri nas na desnici?!

    • Obtičali smo.
      Pravi tudi K. Gržan v odličnem prispevku, namenjen Socialnemu tednu.

    • Kapodistrias

      Ojej, spet en problem, ki bi ga radi pripisali desnici. Le zakaj?

  • Moje prepričanje je, da je migrantski problem evidenten skupen evropski problem in skupen problem EU, ki zahteva skupno politiko in solidarnost med državami povezave. Ni prav, če je večina bremena ali skoraj celotno na robnih državah, ki kasirajo prebežnike ( Italija, Grčija …), če smo politično soodvisna povezava. Kvote za migrante oz. vsaj begunce so način, bolj ali manj posrečen, te vzajemnosti.

    Nesprejemljivo je, tako moralno kot mednarodno-pravno, da bi se neke evropske države odločile v smislu – mi pa nobenega begunca ne sprejmemo. To je proti begunskemu humanitarnemu prava in tako zahod ( kot nečuteča nepropostna trdnjava) nikoli ni deloval. Čudi me, če se neka oblast sklicuje na krščanstvo in obenem zavrača prihod vsakršnega begunca na svoje ozemlje.

    Kar se Španije tiče, bi razdelil problem na dvoje. Policijsko nasilje je lahko mednarodni ( evropski) problem in škandal. Notranji ustavni ustroj Španije in odnos med Madridom in Barcelono pa dejansko ni evropska oz. bruseljska zadeva.

    • “kasirajo prebežnike ( Italija …”

      Tu je pa, sicer natančen v izražanju, gospod I. F. verjetno naredil napako prstov; prav gotovo je hotel zapisati: “Italija kasira prebežnikom …”

    • Če Orban pravi, da je treba spoštovati zakone, ga EU birokrati zmerjajo s fašistom in diktatorjem, če Španci kažejo svojo pendrek-demokracijo, isti EU birokrati trdijo, da je treba spoštovati zakone. Dvoličnost ni vrlina, ki bi obetala kaj dobrega.

      V Evropi niso problem begunci, temveč ilegalni ekonomski migranti. Kako se postopa z begunci in kako z ostalimi, je vse v ozakonjeno, a se ne izvaja. Tisti, ki jim je v interesu, da se ne izvaja, naj tudi poskrbijo zanje.

    • Kapodistrias

      Pa še kako je evropski, dejansko svetovni problem. Ali pravica narodov do samoodločbe velja kot prvina naravnega prava ali pa je vse skupaj le romantično nakladanje – šepetanje v gluho noč. Ali bi bilo z Evropo narodov (res malce bolj fragmentirano)kaj zelo hudo narobe?

  • Treba je vedeti, da Katalonci ne živijo samo v (za zdaj še) španski pokrajini Kataloniji, temveč tudi na Balearih, vsaj delu pokrajine Valencia in, kar Macrona verjetno še najbolj skrbi, tudi v obmejni francoski regiji, Perpignan tako velja za drugo največje katalonsko mesto. In morebitni združeni Kataloniji bi se utegnila pridružiti še Andora, kjer je uradni jezik že od nekdaj katalonščina (s španščino ali francoščino se pride skozi bolj tako tako) in Macron bi poleg vsega izgubil še simbolično sopredsedovanje (v paru s škofom iz Seu d’Urgella) tej državi.

  • Kaj želijo bruseljski politkomisarji?
    ==================

    Nočem veliko število držav v EU, pravi pijanec iz Luxemburga.

    • Poprava:
      Nočem veliko število MAJHNIH državic v EU, pravi pijanec iz Luxemburga.


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI