Preverjene govorice

Drago K. Ocvirk 14.10.2017 6:15
 

Volitve predsednika RS (Printscreen RTV SLO)

Če so govorice tako odločilne, kakor trdijo razvojni in socialni psihologi, potem je jasno, da imajo pomembno vlogo tudi v politiki, še zlasti pri izbiri politikov.

Dejstvo je, da smo o politikih slišali od drugih, ki so nam jih ali hvalili ali grajali. Odvisno od naših simpatij do informatorjev bomo njihove informacije sprejeli, vanje dvomili ali jih zavrgli. Vendar danes nismo več v časih, ko bi imeli samo en vir informacij in bi se potem dejansko odločali in izbirali po simpatijah ali antipatijah do tega vira. Zaradi raznolikosti medijev, množičnosti virov informacij in naše usposobljenosti, da jih kritično presojamo, se vendarle lahko odločamo tehtno in ne le čustveno. Slednjega ni nikoli mogoče odpraviti iz naših odločitev in izbir, vendar se je mogoče v veliki meri odločati racionalno na temelju preverjenih informacij. Ne nazadnje, omenjeni primer kandidatke Makovec Brenčič priča, da smo lahko prišli do večstranskih informacij, čeprav so se krogi, ki jo forsirajo, močno trudili, da se za njeno nepošteno raboto ne bi izvedelo. Skratka, to preprosto pomeni, da danes ni treba biti več samo pasivni kupec vsega, kar ti oblastna elita servira kot najboljšo robo, ampak lahko odideš v drugo trgovino in tam najdeš kaj bolj primernega in ustreznega zase. Danes je namreč odprt in svoboden tudi političen trg.

Če dobro pomislimo, osebno ne poznamo nobenega kandidata, vsi o sebi govorijo najlepše, njihova konkurenca pa ve o njih vse najslabše. Kaj je torej res in kaj ne? Iz dosedanjih soočenj je že mogoče razbrati, da se je večina kandidatov podala v predsedniško bitko s prikritim namenom, da čim bolje predstavi svojo stranko in pridobi zanjo čim več glasov na državnozborskih volitvah, ki bodo drugo leto. Na tem ozadju pa je odločanje za tega ali onega kandidata lažje, kajti nekoliko že vemo, kaj je kakšna stranka doslej storila in kaj opustila, koliko je vredna zaupanja in zakaj si ga ne zasluži (več). Vemo, demokratične stranke so nas osvobodile in bile na oblasti vsega skupaj dobrih sedem let, slabih 20 pa nas vodijo stranke kontinuitete. Rezultat vladavine kontinuitete je, da smo v štartu najbolj razvita in obetavna država med nekdanjimi komunističnimi v Srednji Evropi zdaj na njihovem repu. In še to, če bi bili kolikor toliko demokratična država, bi prihajalo do alternative tudi na predsedniškem položaju, a se to doslej še ni zgodilo.

Vendar bi bili pristranski, če bi krivca za katastrofalne politične razmere v državi iskali le pri kontinuiteti. Demokratičnih strank ni minirala in zaustavljala le kontinuiteta, marveč tudi zdrahe med temi strankami in njihovimi voditelji. Te volitve so priložnost, da volivci teh strank sporočijo, kako jim je dovolj njihovih medsebojnih spopadov, diskreditiranj in izključevanj. Velja se vprašati, komu v prvem krogu nameniti svoj glas, da ga bodo vodstva desnih strank slišale, zakopale bojne sekire, pokadile pipo miru in se skupaj začele pripravljati na državnozborske volitve in prevzem vlade. Dogajanje v zadnjem mandatu je pokazalo, kako ni dobro, da sta v državnem zboru samo dve desni stranki, ki se gledata kot pes in mačka in se nista sposobni o ničemer dogovoriti. Če bi tokrat volilno telo podprlo še druge akterje na desni, bi to nedvomno dalo misliti sedanjima nespravljivima tekmecema in bi verjetno uvidela, da morata svojim konjem nadeti uzde. Takšno ravnanje desnih volivcev bi sicer omogočilo zmago predstavniku kontinuitete v predsedniški tekmi, toda za takšen izid so se že davno pred njimi odločili vodilni desni stranki in zato (pre)pozno poslale v volilno bitko svoje kandidatke.

Ob revoluciji, ki so jo na medijskem področju napravili elektronski mediji in informacijske tehnologije, nismo ljudje več prepuščeni samo govoricam, ki ji ni mogoče preveriti. Nasprotno, sedaj je vse to mogoče in to bodo morali upoštevati tudi politični akterji, če bodo hoteli, da jim ljudje zaupajo in da se sploh še zmenijo zanje.

Pripis uredništva: Avtorjevo obsežnejše mnenje o kandidatkah in kandidatih za predsednika RS smo razdelili na dva ločena prispevka. Prvi del z naslovom Govorice in volitve je bil objavljen 13. 10. 2017.

 
Značke:

37 komentarjev

  • Tole je retvital Janez Pogorelec:

    https://twitter.com/BostjanSeruga/status/918402349579866113

    … in nam s tem jasno sporočil, da ima slabo vest, ker se njegovi iz NSi-ja sestajajo s Škrabcem.

    • Slabo vest bi morala imeti vsaka slovenska volilka, ki se sestaja s Škrabcem. Čeprav, se mi zdi, Škrabca nasprotni spol pravzaprav niti ne privlači.

  • Ker gre za preverjene govorice:

    Slovenija je te dni, ko se izbira novega predsednika države, promovirala tudi novo vinsko kraljico:

    https://pbs.twimg.com/media/DMAUATAWsAAnPIh.jpg:large

  • “Demokratičnih strank ni minirala in zaustavljala le kontinuiteta, marveč tudi zdrahe med temi strankami in njihovimi voditelji.”
    ============================

    Če bi to držalo, pa po mojem mnenju ne drži, potem bi stranke levice sploh ne uspele priti do oblasti, ker se še mnogo bolj bodejo med seboj.

  • Komentar Ocvirka se mi zdi popolnoma zgrešen. Nekaj indicev zakaj:

    Dokler se stranka NSi ni “osvobajala” od SDS-a so Ljudmilo Novak v tedniku Mladina poimenovali “ljubkovalno” z Luda Mila.
    Po začetku procesa “osvobajanja” so jo začeli poimenovati s pravim imenom in so “ljubkovalnost” opustili. Tednik Mladina je trobilo leve politike.

    Stranka NSi je že pred časom napovedala, da ne bo sodelovala z SDS (v morebitni vladi) če bo na njenem čelu JJ.

    Stranka NSi je pred nekaj dnevi že napovedala, da bo na naslednjih volitvah skoraj zagotovo v opoziciji.

    Stranka NSi je pred nekaj dnevi tudi napovedala, da bo na volitvah leta 2022 prevzela vodilno vlogo na desnici.

    Že to zadostuje, da se vidi, da ne gre za prepire na desnici ampak za jasen (in preprost) načrt v kateremu se politika NSi zelo dobro ujema s politiko levice.

    • Ko jim gre za pomembne stvari svojih člankov ne zaklepajo:

      http://www.mladina.si/181363/ljudmila-novak/

      • Kapodistrias

        Da je dala intervju tej nagnusni ultralevičarski reviji, veliko pove o njej. Naj ne govori, da bo predsednica vseh Slovencev, enega je že sama izločila!

        • Kaj pa vi, gospod iz Kopra? Ali resnično mislite, da bodo državljani volili vaše, ko za drugače misleče uporabljate besede, kot so “nagnusen …”?

          Mimogrede, tudi slučajno ne mislim obkrožiti gospo Novakovo.

          • AlFe,
            zopet ste površno brali.

            Kapodistrias je zgoraj pisal o “nagnusni ultralevičarski reviji”. Izraza ‘nagnusen’ ni uporabil za drugačemisleče ljudi, temveč za predmet.
            Ali mislite, da se na splošno ne bi smeli negativno opisno izražati o izdelkih, ki prihajajo izpod rok jasno opredeljenih političnih levičarjev?
            Ali pa menite da bi bilo bolje, ko bi bil Kapodistrias uporabil izraz npr. “ultralevičarsko skrpucalo”, da ne bi prizadel vašega čuta za dostojnost?

    • Tudi sama tako nekako razumem, kot Riki nakazuje.
      Pa morda še kdo.
      Vsekakor pa nismo večina, daleč od nje.
      Kaj narest?

      • Amelie: “Kaj narest?”
        ==========================

        Za začetek bi bilo zelo dobro, da bi komentatorji kateri so naklonjeni desnici prenehali biti “velike uspavalne tablete” (Lucijanov patent). Naj raje gledajo po stvarnosti kakršna je kot pa po svojih željah, ki niso takšne kot je stvarnost.
        Pri nesoglasjih ki jih omenja Ocvirk:

        “Demokratičnih strank ni minirala in zaustavljala le kontinuiteta, marveč tudi zdrahe med temi strankami in njihovimi voditelji.”

        …gre za dve stranki (NSi in SDS), on pa uporablja množino. Sam še nisem slišal za nesoglasja med vsemi, oz. vsakega proti vsakemu na desnici.

        Pa tudi če: Gre za različne stranke, vsaj NSi si že leta močno prizadeva, da bi se prikazala kot ločeno od “celine”. Torej, čemu zanikati to? In slikati neko idilično idilo, ker kaj takega v politiki ni, obstaja tekmovalnost. Ampak na eni strani tekmovalnost na drugi strani pa povezovanje v stvareh, ki so v skupnem interesu “tekmovalcev”, ker to itak vsak pri sebi meni, da je tudi v interesu širše skupnosti.
        In sedaj, v našem primeru, imamo eno stranko, ki pa je postavila ultimat drugi stranki. To pa ni več tekmovalnost nekaj kar je popolnoma politično neumno, ne samo neumno celo noro. Tega skoraj nikjer po svetu ne počne nobena stranka. Tak ultimat se lahko postavi kvečjemu kakšni majhni stranki, ki nima niti malo teže pri morebitnem vladanju in je npr. ekstremistična, če pa to naredi majhna stranka, ki postavi ultimat veliki stranki je pa to že kar VOJNA NAPOVED. To ni politična tekmovalnost, to tudi ni nesoglasje to je VOJNA NAPOVED.
        Skratka NSi je napovedala:
        … da bo po naslednjih volitvah v opoziciji, ker pričakujejo, da bo na volitvah zmagala SDS, ki pa zato ne bo mogla sestaviti večinske desne vlade. Računajo, da bo zato stranko SDS začelo zapuščati (razočarano) članstvo in se bodo nekateri od njih preselili k NSi-ju.
        Tako tudi računajo, da bodo postali največja stranka na desnici na volitvah leta 2022. Tak je njihov načrt, ki so ga skoraj tako odkrito kot sem sedaj povedal jaz povedali tudi sami.
        Temu jaz ne pravim “nesoglasja” niti zdrahe pač pa legitimen način borbe za prevlado. Koliko pa je to v duhu poenotenja na desnici pa naj vsak presodi sam.
        Na desnici ni enotnosti in je tudi ne bo več, vprašanje je samo še, če je NSi sploh še stranka na desnici?

  • Nič Amelie , dokler bodo klerikalci delali škodo in se pajdašili z rdečimi nam ni pomoči ,kajti tako imenovane desne stranke , razen SDS imajo v svojih vrstah tako imenovane
    špilferderberje , ki jih predvsemn zanima samo dobro plačan stolček v tako imenovani
    hiši “demokracije” ! Ko stolček dobe , če jim je sreča naklonjenja , se v njih takoj sproži
    fenomen obstati v “parlamentu” za vsako ceno , četudi prihaja z levice ! Poznam veliko
    ljudi , ki volijo SDS čeprav so v NSi stranki , ki gradi in temelji na za njihovo pojmovanje krščanskih vrednotah , v tem primeru ne gre za ljudi , ki se pač nočejo odreči “krščanskim vrednotam na milkin način” , ki s pridom uporablja cerkev za svoje stremuštvo in povzpetniške podvige in je v obdobju opisanega delovanja v zarotniškem transu ! Sam sem krščansko vzgojen človek vendar se eksplicitno izogibam namišljenim in špekulantskim klerikalcem , ki se zbirajo po ukradenih palačah in skupaj z rdečkarji
    kujejo zarote , kako do dokonca dotolči edino stranko , ki sicer spoštuje krščanstvo
    vendar ga ne izrablja za uresničitev umazanih rabot ! Ne vem , kako se počuti gospa
    Ljudmila in njeni globoko “verni” strankarski aktivisti , ko poslušajo in prebirajo Berilo
    pri sveti maši , isto velja tudi za glumača iz Kamnika !

    Andrej Briški

    • Na hitro sem prebral: “Bluzi gospodarstvu”, pa sem videl, da sem se zmotil, na koncu pa pomislil, saj mogoče pa se niti nisem zmotil:

      https://twitter.com/NovaSlovenija/status/919182594343952385/photo/1?ref_src=twsrc%5Etfw&ref_url=http%3A%2F%2Freporter.si%2F

    • Če moraš zato, da bi sebe prikazal kot različnega, pomagati zapirati udbovske arhive, če moraš zato, da bi sebe prikazal kot različnega posegati po tako radikalnih ukrepih se takoj postavlja vprašanje:

      A sem sploh še različen od tistega, ki si je že od nekdaj želel zakuriti vse arhive in je to tudi že počel in skoraj v celoti dokončal?

      • Očitno ima v Sloveniji desnica še vedno omejen doseg. In v tem zna bit Novakova z vso podporo levice kar pravšnja.
        Ker cilj je da ostane še nekaj časa vse tako kot je. Da nekatere stvari preidejo v pozabo. In da se zgodovina ne popravlja.
        In računa se še naprej, da je narod izgubil spomin.

  • No in sedaj k bistvu, ki se nanaša na dominantne medije in njihov način indoktrinacije poslušalcev.

    Žan Mahnič je član stranke SDS
    Mitja Crnkovič pa je član stranke SD

    Na včerajšnjem soočenju na POP TV sta bila tudi:

    Romana Tomc, članica stranke SDS
    Borut Pahor, član stranke SD

    Voditeljica je Tomčevo “napadla” zaradi enega tvita Žana Mahniča in jo “masirala” kakšno minuto. Zaradi tega Mahničevega tvita:

    https://twitter.com/ZanMahnic/status/916027195751124992

    Boruta Pahorja pa je voditeljica pustila lepo pri miru.

    • Žalostno je, če prebereš to na twiterju, voditeljica izpade pravična. Žalostni so taki Žani Mahniči. Zastonj jih je branit. S takimi stvarmi se desnica potaplja in potaplja. In ni videt rešitve. Politična borba brez meja. brez idej. Brez vsega.

    • Za POP tv je meni delovala presenetljivo objektivno, nepristransko.

    • Ta voditeljičin manjko je takoj dobro izravnala Tomčeva.
      Mene je zmotilo, da ni bilo odziva na Šarčevo izjavo o ustavnem sodišču.

  • “Njene misli so jasne, rešitve širše sprejemljive, ne hodi v politično greznico, ostaja nad njo. In kar je pomembna osvežitev GLEDE NA STRANKO IZ KATERE PRIHAJA, spoštljiva je in spoštljiva v diskurzu ostane tudi tedaj, ko se ne strinja.”
    (Katja Šeruga- Večer)
    ==========================

    Lep primer levega poročanja. Pohvališ Tomčevo, da je večji kontrast ko popljuvaš stranko SDS.

  • Stranka SDS spet skrajno nesramno napada stranko NSi: 🙂

    https://twitter.com/JanezPogorelec/status/919271072641552385

  • Jernej Vrtovec meni, da bi bilo potrebno stranko NSi-ja pomladiti:

    https://twitter.com/JernejVrtovec/status/919594152580526080

    • Če že ne pomladiti, bi morali v stranki NSi vsaj popestriti svojo vrhunsko ponudbo.

      Namreč, v omenjeni stranki že slabi dve desetletji na vse mogoče visoke politične položaje uspešno kandidira Ljudmila Novak.
      Ni ravno verodostojno, da je ena in ista oseba vedno pripravna kot strankina najboljša izbira za najrazličnejše visoke politične funkcije.
      Po merilih demokratičnosti, ki jih je gospa Novak vzpostavila za merjenje demokratičnosti drugih strank, to niti demokratično ni.

      Ljudmila Novak že od začetka svojega političnega udejstvovanja vedno plava na vrhu: kot članica Sveta stranke, kot županja, kot poslanka v evropskem parlamentu, kot podpredsednica stranke in kasneje večkratna predsednica stranke, kot večkratna poslanka v DZ, kot podpredsednica DZ, kot ministrica, sedaj celo kot kandidatka za predsednico države.

      Drži pa, da se od vseh aktualnih predsedniških kandidatov samo Ljudmila Novak lahko kosa z Borutom Pahorjem v političnem povzpetništvu.

      Tudi Pahor je svojo politično kariero zastavil kot najmlajši član CK ZKS, da bi jo nato prek položajev predsednika stranke, poslanca DZ, predsednika DZ, evropskega poslanca in premiera prignal vse do predsednika RS.

      Kljub skromnim volilnim izkupičkom stranke NSi pod njenim vodstvom, se tudi nekdanja srednješolska učiteljica Ljudmila vztrajno vzpenja po politični lestvici.
      O konkurenčni stranki in njenem predsedniku je spin doktor stranke NSi Janez Pogorelec dejal, naj se predsednik SDS umakne, ker – “he didn’t deliver”.
      Ko pa Ljudmila Novak “doesn’t deliver”, jo Pogorelec podpira celo za predsednico države. Razumi, kdor more.

      Skratka, zunanji opazovalci bi lahko rekli, da članstvu stranke NSi pri izbiri kandidatov za najrazličnejše politične funkcije primanjkuje domišljije in seveda demokratičnosti 😀

  • Potem ko sem dva meseca poslušal kako je Pahor favorit ker ga podpira SDS …

    … sedaj berem, da bo Pahor zmagal ker mu nasprotuje Janša

    http://reporter.si/clanek/slovenija/je-borut-pahor-favorit-ker-mu-nasprotujeta-tako-janez-jansa-kot-milan-kucan-600446

    Kako lahko je biti novinar in Janez Pogorelec.


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI