Govorice in volitve

Drago K. Ocvirk 13.10.2017 6:34
 

Kandidatke in kandidati na predsedniških volitvah 2017

Izjemno pomemben dejavnik v razvoju človeške družbe so govorice, dokazujejo razvojni in socialni psihologi. Ne le da so omogočale izmenjavo družbenih informacij, marveč so ustvarile človeško družbo, kakršno poznamo danes. Prek njih namreč zvemo, kdo so drugi ljudje, kaj počnejo ali so počeli, čeprav nismo videli ne njih ne njihovega početja. Ker imamo sposobnost ogovarjanja, obiranja, pripovedovanja o drugih, skratka, proizvajanja govoric, lahko ustvarjamo bolj kompleksne skupnosti kakor nam najbližji »sorodniki«. Šimpanzi in pavijani živijo v strukturiranih družbah, ki štejejo okoli 50 članov. Toliko se jih namreč pozna med seboj, ker se lahko pri tem zanašajo le na neposredno opazovanje. Nasprotno pa se lahko ljudje pogovarjamo in je s pomočjo govoric mogoče kaj vedeti o približno 100.000 ljudi, ne da bi jih kdaj koli poznali. Poleg tega pa imajo govorice tudi vlogo neformalnega nadzora in omejevanja početja proti skupnosti (npr. kriminal) in, nasprotno, spodbujanja družbeno koristnega delovanja. Zato imajo sloves, ugled, dobro ime – in obratno: zaničevanje, slab glas – izjemno pomembno vlogo pri ustvarjanju družbenih struktur, posebej političnih, ki usmerjajo družbeno življenje. Raziskave še kažejo, kar je ne nazadnje razumljivo, da skupnosti in družbi vendarle povzročajo več škode ljudje na pomembnih družbeno-političnih položajih, kakor tisti, ki običajno veljajo za kriminalce. Zaradi tega so vprašanja v zvezi z moralnostjo vodilnih struktur in ljudi, še kako pomembna, in so zahteve po moralni verodostojnosti tistih, ki se potegujejo za družbene in politične položaje, še kako upravičene.

Lov z moralo

Da to slednje drži, vidimo v teh dneh, ko poslušamo in gledamo soočenja predsedniških kandidatov. Vsak od njih zatrjuje, eden bolj drugi manj, da z moralo nima problemov in jo bo kot predsednik povsod brezkompromisno uveljavljal, in tako med vrsticami sporoča, da je zdaj morala pri vladajočih na psu. S tem se seveda večina v deželi strinja, saj ob zatajitvi vseh nadzornih organov pri pranju iranske milijarde v (para)državni Novi ljubljanski banki, pri milijardni bančni luknji, pri protiustavnem delovanju pravosodja, ki nedolžne pošilja v zapor, ker niso po volji režimu, režimske paradne konje pa ščiti tudi za ceno popolnega diskreditiranja sodstva. Ljudje so pokazali, da jim morala nekaj pomeni, ko so na zadnjih parlamentarnih izvolili »nove obraze«, ki so visoko dvigovali bandero moralnosti. Seveda so jo takoj, ko so prišli na oblast, odvrgli, tako da imamo sedaj od vseh »moralnih« vlad najbolj nemoralno. Kakšnega »moralnega« kova so ti »novi obrazi«, vidimo med predsedniškimi kandidati.

Ministrica Maja Makovec Brenčič, ki se za vladajočo Stranko modernega centra poteguje za predsedniško mesto, je pokazala, kaj ji pomeni morala, ko je kot prodekanja na Ekonomski fakulteti prejela 26.000 evrov za »stalno pripravljenost«. Če sodimo po višini izplačila za njeno stalno pripravljenost, potem plače policistov, gasilcev … pričajo, da niso v stalni pripravljenosti. A žrtvovanje te kandidatke za skupno dobro je brezmejno, saj se je v času stalne pripravljenosti do onemoglosti namučila še na sejah Nacionalne agencije RS za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS), za kar je prejela okoli 19.000 evrov več za sejnine, kot dovoljuje uredba. Toda vrhunec njenega ministrovanja je gotovo njeno popolno ignoriranje odločbe Ustavnega sodišča, da je treba izenačiti financiranje zasebnih osnovnih šol z javno veljavnimi programi z javnimi (beri državnimi!) šolami. S svojimi somišljeniki namerava zaobiti to odločbo kar s spremembo ustave in naložiti dodatne dajatve staršem otrok v zasebnih šolah. Po njenem je šola državna, vse drugo je sabotaža, upor in vredno edinole kaznovanja. S tem ne kaže samo, da se požvižga na pravico staršev do svobodne izbire vzgoje in izobraževanja za svoje otroke, marveč predvsem razkriva, kako globoko se strinja s tistimi, ki so ukradli državo in hočejo ukrasti do konca še šolo. Glede na to, kakšna država je Slovenija danes, bi bila prav ona najbolj primerna za predsednico države, ker v ustavi piše, da »predsednik republike predstavlja Republiko Slovenijo«. To ne nazadnje potrjuje priporočilo (2011) proslule Spomenke Hribar še bolj proslulemu predsedniku Türku, naj jo postavi za predsednico vlade: »Makovčeva je osebno in politično zrela oseba, politično in moralno neomadeževana, je nov obraz in je tudi strokovno podkovana.« Podkovana je, kako ne, v skrajnem izključevalnem levičarstvu in spodkopavanju še tisto malo demokracije, kar jo imamo, v nasprotnem primeru je mati levokrajature, tj. enonoge mafijske »demokracije«, ne bi kovala v zvezde.

Če je kandidatka SMC za predsednico šolski primer zlorabe sklicevanja na moralo, pa to sklicevanje tudi pri nekaterih drugih kandidatih ni dovolj preudarno. Ne, ker bi sami imeli maslo na glavi – kakih govoric na to temo ni –, marveč zato, ker posplošujejo pomen morale in poenostavljeno razlagajo, da je z njo mogoče rešiti vse. Vrednostni sistem se opira na svetovni nazor – religijski ali ideološki – in je zato ena od možnih izbir. Ravno zato demokracija predpostavlja, da se v odprtem razpravljanju pride do rešitev, ki upoštevajo vso to nazorsko in vrednostno raznolikost, in se pusti dihati vsem. Rezultat tega je čim širša zakonodaja, katere namen ni zatiranje teh ali onih, marveč omogočanje, da v svobodi, spoštovanju in ob enakih možnostih vsi zagovarjajo svoj prav in dobijo zanj neko pravno podporo. Že omenjena pravica staršev do izbire šole zato ne bi smela biti noben problem v demokratični družbi. Z medicinskega vidika je splav usmrtitev, z moralnega pa za ene umor, za druge manjše zlo, za tretje »razpolaganje s svojim telesom«. Ker gre za usodno dejanje, ni preprečevanje iskanja celostnih rešitev in stigmatiziranje njegovih nasprotnikov nič drugega kakor izraz okostenelega in nasilnega duha. To toliko bolj, ker ve stroka danes neprimerno več o razvoju življenja in o psihičnih in družbenih posledicah splava kakor pred 65 leti, ko ga je naša revolucionarna oblast uvedla, da bi mlade ženske »izza štedilnika« spravila v delovne brigade in za tekoči trak in z njimi lažje manipulirala. Vse to imajo ljudje pravico vedeti in povedati, zato mora ostati to pereče vprašanje na dnevnem redu in smo dolžni iskati naprej novim spoznanjem primerne pravne rešitve. Zato te teme in podobnih nima smisla odpirati v predsedniški kampanji in jih spolitizirati, ker to sami stvari ne služi nič.

Še marsikaj drugega bi veljalo omeniti, a že omenjeno kaže, kako hitro je mogoče sklicevanje na moralo zlorabiti za čehljanje ušes in lov na volivce, s samo funkcijo predsednika države in njegovimi pristojnostmi pa tovrstno sklicevanje nima nič skupnega. Da ne bo nesporazuma, od predsednika se ne le pričakuje, marveč upravičeno zahteva, da je poleg vsega drugega v prvi vrsti pošten, nepodkupljiv in ni ideološko zaslepljen, skratka, da je v najširšem pomenu besede moralen.

Nadaljevanje sledi!

 
Značke:

25 komentarjev

  • Igor MB

    Kdo ne pozna dalmatinskih stihov: “Vrstico se barva iz Amerike”?
    Zakaj je že šel? Ker je zanosila. Ni važno ljubica ali žena. Barva je splavila. Povsem legalno. On ni morilec. Morilka je ona, ki je pravilno ugotovila, da boi otrok celo otroštvo in življenje trpel ponižanja.
    A govorim o nekih drugih časih? Ne! Poznam desetletnega fantka, ki mu država še ni našla očeta, da mu vroči odločbo o preživnini. Baje ni pobegnil v Ameriki ampak v Maribor.

    • Igor MB

      Presneti pametni telefon. “Vrstico se barva iz Amerike.”

      • Zaman čakaš odziv, ker se mi zdi da ga ne bo.
        Kaj vse si natresel skupaj?!

  • Igor MB

    Kaj hočem povedati? V ustavo zapisana pravica do splava je le kopija ustavno zagotovljene pravice do enakopravnosti spolov. Najprej razmislite, kako boste očetom prepovedali splav. Potem se lahko začnemo pogovarjati naprej.

    • Oh! Kakšen ultimat! Najprej … šele potem odgovor.

      Kaj pa, če je zadeva znana nekaj tisoč let? Recimo:

      Kadar kdo zapelje še ne zaročeno devico in leži z njo, mora plačati ženitno odkupnino in jo vzeti za ženo. (2 Mz 22, 15)

      Je še cel kup, kako se to ureja, ampak verjetno nima smisla to lepiti.

  • Sarkazem

    V ustavo ni zapisana pravica do splava. Res je zapisano svobodno odločanje o rojstvu otrok in to svoboščino se lahko interpretira kakorkoli. Res je, da jo levičarji interpretirajo, kot da bi bilo zapisano svobodno odločanje o nerojstvu otrok ali o odstranitvi nerojenega otroka pa temu ni tako. Poleg tega ustava zagotavlja nedotakljivost človeškega življenja, kar bi si vsi lahko razlagali tudi z nedotakljivostjo še nerojenega človeškega življenja. Poleg tega ustava zagotavlja zaščito materinstva, kar bi si tudi lahko razložili s preprečevanjem posegov ali prekinitev materinstva. Nedorečena pravne predpise si vsak pravnik in vsak državljan lahko razloži po svoje in nikdar ne bi smela obveljati samo ena pristranska in oblastem ljuba razlaga.

    • ZigaStupica

      »V ustavo ni zapisana pravica do splava…«

      Dobro ste obrazložili sukus položaja večih interpretacij v življenju.

    • Naša ustava je še kar jasna za tiste,ki hočejo slišati in videti resnico-tisti,ki te nočejo pa bodo lagali in zavajali še naprej.

  • Predsednik mora biti moralna avtoriteta. To pa pomeni, da bo povzdignil glas in zahteval ustrezno ukrepanje vselej, ko gre politika na stran pota oziroma krši pravne norme, demokratična in moralna načela.

    Takšna aktivna drža se pričakuje tudi od volivca. Od predsednika pa toliko bolj!!!

  • Kaj menite, koliko aktualnih zahtev bi moral trenutno postaviti do izvršilne oblasti in državnih institucij?!!

    Najverjetneje 50 ali celo več!

  • Lahko mu pomagamo in napišemo seznam zahtev, da ne bo imel težav, da ga sestavi.

  • “I, kam bi del?”

    se bo glasila moja dilema, komu oddati glas na tokratnih predsedniških volitvah. Še vedno se mi je precej bolj sanjalo par tednov pred volitvami, h komu nagibam, kot tokrat.

      • Vprašanje za Novakovo: (Od 51:35 naprej)
        Če boste izvoljeni za predsednico države, koga bi si želeli, da vas zamenja na čelu vaše stranke?
        =======================

        Dolgovezno govorjenje o tem, da predsednika stranke izvoli kongres stranke, torej govorjenje o tem kar vsi vemo in gre v bistvu za izogibanje odgovoru.

        Med dolgoveznim “referatom” o strankarskem volilnem postopku pa:

        “Vedno podpiram voljo ljudi, demokracijo….Tisti naj bo predsednik, ki ima največjo podporo ljudi, edino tako bo imel tudi besedo v svoji stranki, edino tako bo spoštovan, edino tako mu bodo ljudje sledili.
        Ko pa je predsednik izvoljen vsi stojimo za njim. NSi je zelo demokratična stranka …”
        ========================

        Ekola,
        … glede na zgornja stališča do strankarske demokracije in do sedaj znanega vzklika Novakove do “več demokracije na desnici”, in njena stališča do stranke SDS in Janeza Janše se kar samo ponuja zaključek”

        Eno je stališče Novakove do demokracije v lastni stranki, drugo je njeno stališče do demokracije v tuji stranki. Sedaj razumem njen vzklik po “več demokracije na desnici”.

  • Predsednik države se sprehaja od Ajdovščine do Nove gorice in jamra kako ga boli pokostnica, obenem pa se priduša, če zmorem jaz boste zmogli tudi vi in šli na volišče in mi dali glas.
    Člani njegove stranke SD pa kolesarijo po t.i. “Partizanski magistrali”

    https://twitter.com/strankaSD/status/918818884144304128

    … da bodo več z ljudmi pravi tele Denis (Pokora?)
    “Kot vidite sem trenutno sam, ker so vsi moji že naprej”

    Ja, vsi so vam že ušli, vse srednjo evropske države, ker ste vi bili skoraj v vseh vladah dosedaj v zadnjih 72 letih, tudi vaše kolesarjenje in pešačenje nam nam ne bo pomagalo, že z mopedom gre hitreje.

  • https://twitter.com/BorutPahor/status/918772321032327168

    Očitno je, da predsednik te države nima nobenega drugega dela kot da se po cele dneve sprehaja po Sloveniji.
    Kot sem že pred časom predlagal:
    Ukinimo to funkcijo z vsemi njegovimi svetovalci in kabinetom vred! Pa še ene volitve bi odpadle.

  • Pa dajmo eno v stilu RTV SLO:

    Andrej Šiško z velikim naskokom pred kandidatko Cerarjeve stranke SMC Majo Makovec Brenčič. Poraz univerzitetne hunte.

  • Za soliden PR ne potrebuješ veliko:

    Kakšnih 5 do 7 ljudi, dve dragi kameri, nekaj plastičnih kozarčkov in cel kup svinčnikov.

    https://twitter.com/NovaSlovenija/status/919092418179489793

  • Franc Mihič

    Dekan, teolog dr. Andrej M. Poznič, tokrat dam glas Borutu Pohorju!

    Žal nihče, ki ga ponuja moja politična stran, “ni izvoljiv”.
    Andrej Marko Poznič, rojen slovenskim staršem v Buenos Airesu, je dr. moralne teologije, župnik in publicist.
    Leta 1986 je vstopil v Ljubljansko bogoslovje in bil l. 1992 posvečen v duhovnika.
    Bil je predsednik ŠOU. Doktoriral je v Rimu l. 2000.

    REPORTER, št.41; 9. oktober 2017, stran 25

  • Franc Mihič

    Borut Pahor je bil prvi!

    Zgodovinsko dejstvo je, da je bil Borut Pahor prvi predsednik RS, sicer leve politične opredelitve, ki je priznal, da je med NOB potekala tudi državljanska vojna, katero tudi on obžaluje. Razvoj demokracije in tržne ekonomije ne more temeljiti »na vrednotah in dosežkih« revolucije, ko je bilo »vse naše«. Brez sprave ne bi bilo EU, temveč razdeljena Evropa.

    Uspelo mu je postaviti spomenik žrtvam vseh vojn. S tem se utrjuje kultura sobivanja, demokracije in ne revolucije. Spomeniki niso namenjeni tistim, ki so jim postavljeni, namenjeni so tistim, ki tega niso doživeli, da bi se spominjali prispevka teh ljudi v skupno zgodovino. V zgodovini je bilo mnogo slovenskih žrtev in na nas je, da te žrtve osmislimo. Sprava bo dosežena, ko bo preteklo dovolj časa in bo dozorela politična volja.

    Predsednik Borut Pahor je tudi prvi predsednik RS, ki se je trudil in poskušal, da bi politika spremenila volilni sistem za DZ. Berem članek Pahor bi prekinil ledeno dobo v politiki; v Delo, 26. oktobra 2013. Žal mu ni uspelo. Spremembi sta tedaj nasprotovali predvsem SD in SLS. To bi bil epohalni dosežek za uveljavitev ustavnih pravic državljanov, da ima volivec pravico izbire, komu osebno podeli mandat za oblast in terja odgovornost za razvoj države Slovenije.

    Prizadevanje za spravo in obžalovanje državljanske vojne je zgodovinsko ravnanje, ki utrjuje demokracijo, ki je nasprotje revolucije, kjer ni svobode govora, ni svobodnih volitev in seveda ne tržne ekonomije.

    Prizadevanje za spremembo volilnega sistem je drugo najpomembnejše politično ravnanje, saj je sprememba pogoj, da se razvija demokracija in osebna odgovornost ter odpravi samozadostna strankokracija. To pravico imajo le predsedniki strank.

    Veljavni sistem žal omogoča, da šefi strank omogočajo izvolitev predvsem njim zvestih kadrov, ne glede na njihovo primernost za javno delo. Tako poteka negativna selekcija kadrov v politiki in družbi. To je sprevržena demokracija, ki jo ljudstvo drago plača. Državljani zato ne zaupamo državnim inštitucijam, ne cenimo pravosodja, ki je usodno za ugled države. Brez spremembe volilnega sistem, ne bo potrebne odgovornosti za napredek, ne bo zaupanja v državo, kar je osnova za delovanje za skupno dobro, kar edino krepi državo. Menim, da se Borut Pahor tega zaveda.

    Vsi kandidati pa se premalo zavedajo, da slovensko gospodarstvo vlaga še premalo znanja v svoje poslovanje. Znanost pa ne nudi gospodarstvu dovolj ustreznega znanja za dvig dodane vrednosti na zaposlenega.

    Preveč je nizkih plač in pokojnin. Kdaj in katera politika bo vedela, kaj je torej treba narediti, da bodo naše plače zaposlenih postajale primerljive z zahodnoevropskimi? Ali naj gospodarstvo rešujejo samo nizke plače zaposlenih?

    Kdo bo poskrbel za vložek znanja za dvig kvalitete rezultatov poslovanja? To sta politika in znanost, da bodo rezultate želi vsi, ne samo privilegirani, ki jih politika sedaj ščiti, ne glede na rezultate, kar ni demokracija.


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI