M. Drobež, Novi glas, o predsedniških volitvah, ki se spreminjajo v resničnostno zabavo

Časnik 11.10.2017 23:23
 

http://www.rtvslo.si/gremvolit2017

Politične stranke in skupine volivcev, ki so kandidatke in kandidate poslali v predsedniško tekmo, ki bo v nedeljo, 22. oktobra, sproti ocenjujejo in presojajo možnosti posameznih kandidatov za položaj najvišjega predstavnika države. Postalo je skoraj gotovo, da Borut Pahor, zdajšnji državni poglavar, ki kandidira za nov mandat, ne bo izvoljen v prvem krogu glasovanja, kar so mnogi dolgo zatrjevali. V delu politike in javnosti se je namreč uveljavilo mnenje, da se Borut Pahor ne opredeljuje do nobenega vprašanja, bistvenega za državo, v svojem času pa je bil tudi slab predsednik slovenske vlade. Pričakovali so tudi, da se bo odzval na odkritje parlamentarne preiskovalne komisije, da je vedel za pranje denarja, kar milijarde dolarjev, iz terorističnega vira v Iranu, v Novi Ljubljanski banki. Vendar je o omenjeni kriminalni aferi, ki naj bi bila doslej v Sloveniji največja, tako kot okoli sto drugih vplivnih posameznikov, molčal. Lahko pa bi se zgodilo, da velika afera Borutu Pahorju na volitvah ne bi škodovala, saj so volivci postali otopeli za vse nezakonitosti, ki se dogajajo v Sloveniji. V družbenopolitičnem tedniku Demokracija so z razlogom opozorili, »da se bodo volivci v Sloveniji morali sprijazniti z dejstvom, da pri nas ni normalne demokracije, in je tudi ne bo, če bomo samo vdano sprejemali usodo«.

Devet kandidatk in kandidatov za novega predsednika Slovenije

V Sloveniji devet kandidatk in kandidatov sodeluje v kampanji za izvolitev nove predsednice oziroma predsednika države. Za položaj nove predsednice oziroma novega predsednika Slovenije kandidirajo: Maja Makovec-Brenčič, sedanja ministrica za izobraževanje, Borut Pahor, zdajšnji predsednik države, Ljudmila Novak, predsednica Nove Slovenije, krščanski demokrati, Marjan Šarec, župan občine Kamnik, Romana Tomc, evropska poslanka iz stranke SDS, Boris Popović župan mestne občine Koper, Suzana Lara Krause iz stranke SLS, Angelca Likovič, predstavnica Stranke Glas za otroke in družine, ter Andrej Šiško iz stranke Zedinjena Slovenija. V časniku Delo so ob takšni ponudbi kandidatov pomenljivo zapisali, »da se v okviru danega lahko samo nadejamo, da dobimo vsaj primernega, če že nimamo izjemnega (predsednika Slovenije, dodajam M. D«.

Zaskrbljenost in razlogi za zniževanje volilne udeležbe

Pojav, ki nemara politiko in prosvetljeni del javnosti najbolj zaskrblja, je upadanje števila volilnih upravičencev, ki se volitev ne udeležujejo. Nedavnega zelo pomembnega referenduma o drugem železniškem tiru med Koprom in Divačo se je, denimo, udeležilo komaj nekaj nad 20 % volilnih upravičencev.

Politiko spreminjajo v resničnostno zabavo

O zdajšnji predsedniški kampanji je v intervjuju, objavljenem v novi številki revije Ognjišče, razmišljal prof. dr. Matej Makarovič, analitik s televizije, sicer pa profesor na Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici. Po njegovem je zelo opazno, »da v Sloveniji prevladuje izrazita naveličanost nad politiko in politiki. Zato imajo politični akterji, zdaj predsedniški kandidati, težave, kako zagotoviti vsaj minimalen interes volivcev. Politične stranke in posamezniki si zato želijo iznajti kaj novega. Ena izmed novosti je zagotovo povečanje števila kandidatk, če seveda ne gre za politično in propagandno potezo. Volivci pa ne morejo ohraniti določene ravni spoštljivosti do funkcije predsednika republike. Do tega je prišlo zaradi dveh oseb, in sicer najprej zdajšnjega predsednika države Boruta Pahorja, ki mu je uspelo razviti svoj politični slog, ki je sporen, ampak mu glede na to, koliko let se je ohranil na svoji funkciji, prinaša uspeh. Drugi akter v zgodbi je Marjan Šarec, kamniški župan, kot prvi opaznejši protikandidat Borutu Pahorju, ki je šel še nekaj korakov dlje in na svoj način odgovarja na problem nezainteresiranosti volivcev. Čeprav Marjan Šarec tega najbrž ne bi nikoli priznal, sodi v tisto kategorijo politikov, ki politiko spreminjajo v resničnostno zabavo. To sicer ponovno usmerja pozornost javnosti na politike in politiko, vendar po drugi strani odvrača pozornost javnosti od realnih problemov v državi. Resen problem slovenske politike je ta, da državljane pogosto obravnava kot nezrele, kot otroke, ki jih je treba zaščititi pred nekimi dejstvi, spoznanji, informacijami.«

Celoten komentar, ki je bil objavljen v Novem Glasu, si lahko preberete na tej POVEZAVI.

 
Značke:

12 komentarjev

  • Js menim, da je bilo tistih par miljončkov stroškov za referendum, bolje porabljenih od teh par miljončkov za predsedniške volitve. Ampak se bom potrudil it volit zato, ker nočem, da moj neodločen glas dobi kdo, ki se mi je zameril na soočenju. Čeprav se morda gre samo za lepo službico in karierni dosežek in nič kaj dosti več od tega.

  • Še en primer, da se zmage ne sme slaviti prekmalu:
    Tekma traja dokler sodnik ne odpiska konca.

    https://twitter.com/NovaSlovenija/status/918078843939885056

  • Moja temeljna strategija za glasovanje:

    Skupina #1:
    Pahor, Brenčič, Šarec, Popovič

    Skupina #2:
    Vsi ostali

    Če se v drugi krog uvrstita dva izmed skupine #1 me drugič ne bo v drugem krogu na volišče (enako kot pri prejšnjih volitvah).

    Če se v drugi krog uvrsti samo eden iz skupine #1, bom dal svoj glas kandidatu iz skupine #2

  • svitase

    Mnogo koristnega smo izvedeli v soočenjih, seveda od tistih, ki žal nimajo možnosti za izvolitev.

  • Ne samo farmacevtke:

    https://twitter.com/MajaMakovec/status/917787013385879553

    Naš Zoki neki maaa. 🙂

  • Kako iz Mlade Slovenije (NSi) širijo laži, Anton Tomažič pa to “ponosno” potrjuje:

    Aljaž Plevnik@bluznik
    Politolog in sociolog. Clan izvrsilnega odbora Mlade Slovenije.

    Anton Tomazic Retweeted
    Aljaž Plevnik @bluznik
    @LjudmilaNovak je edina predsedniska kandidatka, ki se je v @finance_si jasno in odlocno zavzela za prodajo #NLB in #Mercator #glasrazuma
    ==========================

    Romana Tomc v Financah:
    “Sem za prodajo NLB, ker je to zaveza Slovenije evropski komisiji, ker zagovarjam umik države iz gospodarstva (razen nekaj strateških naložb) in ker se je dosedanje državno lastništvo v NLB izkazalo za škodljivo. Ob spornih tajkunskih posojilih tudi pranje denarja. Pri Mercatorju se je država umaknila prepozno in zamudila priložnost, da delež proda po višji ceni in solidnemu kupcu. Čeprav zagovarjam prodajo, pa dvomim o poštenosti prodaje, ko se kot kupci pojavijo malo znani finančni skladi, za katerimi se skrivajo »domača« imena.”
    ======================

    • Angelca Likovič:
      “Banko NLB bi prodala, ker je bila bankomat za tajkune, vso izgubo smo morali plačati pa davkoplačevalci. Zakaj pa v SKB banki ni bančne luknje? Ker je v zasebni lasti. Telekom pa naj kar bo v državnih rokah, saj je strateško pomemben zaradi komunikacij. A poslovati mora pod strogim nadzorom in transparentno. Mercator bi pa morali kupiti nazaj, ker je izrednega pomena že zaradi delovnih mest. Je eden največjih zaposlovalcev delavcev v prehranski verigi.
      ========================

    • O prodaji Merkatorja pa je itak nesmiselno govoriti, ker je že prodan …

      …in ker je bilo vprašanje Financ drugačno (ali bi ga kupili nazaj?)


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI