Tako dobro nam gre, da ne vemo, kaj bi

Matej Kovač 6.10.2017 6:4914 komentarjev
 

Matej Kovač (1964) je član uprave holdinga IUS Legal and Business Solutions BV Amsterdam. Je diplomirani inženir fizike, zaključil je študij poslovodenja (MBA) na poslovni šoli IEDC Bled. Objavlja kolumne v Financah in v tedniku Družina. (Foto: Radio Ognjišče)

Ko smo imeli predsednike Vlad, ki jih je zanimalo gospodarstvo (ali so vsaj dajali tak vtis), so se oni, ali pa njihovi finančni ministri pogosto oglasili v javnosti ob vsakokratni objavi jesenske ali spomladanske napovedi gospodarskih gibanj, ki jih izdaja Urad za Makroekonomske analize in razvoj. Če so bili trendi ugodni, so poskušali pripisati zasluge za to ekonomski politiki vlade, če so bili neugodni pa opozoriti na objektivne okoliščine, ki so prepreka, da bi se dobro delo Vlade poznalo tudi v narodnem gospodarstvu. Pogosto so bile vzročne povezave brez realne osnove in bi lahko te nastope vzeli za politično nastopaštvo, a kljub vsemu sem imel kot poslovnež občutek, da osebe za vladnim krmilom vsaj razmišljajo o tem kaj se dogaja v gospodarstvu in kako utegnejo njihovi ukrepi vplivati na blaginjo državljanov.

Jesenska napoved gospodarskih gibanj, 2017-18

Letošnja jesenska napoved je res obetavna in presenečen sem bil, da se politična vrhuška še ni odzvala. Vlada je sicer objavila predlog proračuna za prihodnje leto, kjer se razmeroma sramežljivo pohvali, da bo imela država prvič po dolgem času spet proračunski presežek, a odločnega nastopa o dobrih makroekonomskih pokazateljih še ni bilo.

Kot je to običaj pri gospodarski rasti, večina prebivalstva blagodati povečane rasti ne občuti takoj. (V Sloveniji obstajajo tudi vplivni družbeno politični delavci, ki trdijo da je gospodarska rast slaba, saj naj bi povzročala neenakost in ekološke probleme, a njihove nebuloze pustimo tokrat ob strani). Mnogi bodo zato sprva oporekali verodostojnosti ugodnih makroekonomskih pokazateljev ali pa omalovaževali njihov pomen, zato je potrebno jasno povedati: Trenutna slika slovenskega gospodarstva in pričakovanja za naslednje leto so dobra, naravnost odlična.

Letošnja gospodarska rast bo 4,4 % naslednje leto pa 3,9 %. Izvoz je še vedno glavni motor rasti, a potrošnja in investicije imajo vse pomembnejšo vlogo. Zaposlenost in nezaposlenost se približujeta najboljšim številkam v zgodovini samostojne Sloveniji v letih 2006-2008. Kreditna ekspanzija raste, a je še daleč od zaskrbljujoče ravni v zlatih letih konjunkture v prejšnjem desetletju. Inflacija se utegne povzpeti na 2 % letno, kar je normalno po tako dolgem obdobju zelo nizke inflacije ali deflacije ter ob povečanem domačem povpraševanju. Plače še zaostajajo za produktivnostjo, kar je dobro za gospodarske družbe in slabo za delavce, a v prihodnje bo predvsem pomanjkanje usposobljenih delavcev vplivalo na rast plač in gospodarska rast se bo poznala tudi v žepih zaposlenih.

Ob vsem tem je nenavadno, da se vlada ne loti bolj ambicioznih reformnih ukrepov. Za državni dolg, ki smo si ga nabrali v letih suhih krav (v večji meri zaradi neobrzdane državne porabe in v manjši meri zaradi sanacije bank) plačujemo letno čez 800 milijonov evrov obresti. S privatizacijo in večjim proračunskim presežkom, bi lahko  glavnico dolga hitreje zmanjšali in denar namesto za obresti porabili za kaj koristnejšega. Vlada ni pripravila niti enega ukrepa / zakona, ki bi dal državi več možnosti, da v prihodnje zmanjša tiste zakonsko definirane proračunske izdatke, ki v obdobju nižje gospodarske rasti najbolj prispevajo k strukturnem primanjkljaju države.

In končno, zakaj ne vrnejo stopenj davka na dodano vrednost na nivo pred krizo. Tako bi pomagali najrevnejšim, ki jih ta davek edini prizadene. Ukrep sicer ne bi deloval proticiklično, bi pa ugodno vplival na zadrževanje inflacije. Namesto tega boda raje povečali proračunska sredstva nekaterim »razvojno pomembnim« (beri politično vplivnim) ministrstvom. Kot piko na i pa ministrica za zdravje predlaga novo dajatev, dajatev za dolgotrajno oskrbo. Če se njen predlog uresniči, bo sistem dolgotrajne oskrbe enako neučinkovit kot je zdravstveni sistem. En vir financiranja, en financer in pretežno državni izvajalci. Izpolnitev obljub, da bo vsem plačnikom te nove dajatve zagotovljena dolgotrajna oskrba, je enako verjetna kot ona, da se bodo čakalne dobe v zdravstvu skrajšale.

 
Značke:

14 komentarjev

  • ZigaStupica

    »In končno, zakaj ne vrnejo stopenj davka na dodano vrednost na nivo pred krizo.«

    Povečanje zgolj splošne stopnje (prej 20%) DDV je bilo najprej predvideno z enačbo iz Zakona o uravnoteženju javnih financ s 31. 5. 2012. Enačba je vodila v morebitno povišanje vezano na presežni primanjkljaj BDP in nato po krajšem nekajmesečnem obdobju v znižanje stopnje nazaj. Dejansko povečanje obeh stopenj (splošna na 22% in nižja na 9,5%) stopnje pa je uveljavljeno na podlagi Zakona o izvrševanju proračuna … 2013/2014 od 1. 6. 2013 dalje.

    Težko reči, zakaj ne vrnejo stopenj na vrednosti pred krizo.

    Med gornjima datumoma je cenzurirana točka krize. Nahaja se v: 7. 1. 2013. Kako to, da je izrazito reformno deklarirana stranka Državljanska lista takoj po prejemu zelene luči s strani ustavnega sodišča za reformo bank vrgla Vlado Republike Slovenije?

    Tik pred dnem 7. 1. 2013 je predsednik – še ne padle – vlade dne 19. 12. 2012 podal napoved preiskave vprašljivih dejanj v slovenskih bankah – »Današnja odločitev US je branik slovenski suverenosti. Varuje blaginjo ljudi ter omogoča preiskavo zgodovinskega ropa slovenskih bank«.

    Spomnimo se. Šlo je za leto dni »pregretih časov« (2012) zoper kakršnokoli reformo te vlade. Po letu dni pa je prišlo do zgodovinskega preobrata v Sloveniji. Zgodovinskega obrata v prid možnosti za preiskavo vprašljivih preteklih dejanj v bankah.

    Preobrat je nastopil v obliki dne 21. 12. 2012 v Uradnem listu Republike Slovenije, številka 102, objavljene odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije, številka U-II-1/12-23 in U-II-2/12-22 z dne 17. 12. 2012, proti kateri je glasovala sodnica dr. Etelka Korpič-Horvat.

  • Zdravko

    O, 4.4% rast? Komaj verjamem, da to berem. Res dobro, če je tako. Tiskanje evrov je obrodilo sadove.
    Življenje pa ni dosti drugačno. Tudi to je kar normalno.
    Kaj bo z našim dolgom, res težko reči. Vladi se zdi škoda plačevati dolg, če ni treba. Bo raje še dodala kako milijardo zraven za drugi tir, recimo. Pa še kaj se bo spomnila.
    Neverjetni minister Čufer, mladi mož, je s svojo roko podpisal menda kar 12 milijard dolgov. Pogumno, ni kaj.
    Kakšna je ta številka sedaj pod Cerarjevo vlado še nismo izvedeli. DDV pa so iz začasnega že spremenili v trajnega, če se prav spomnim. Zato ni “vrnitve” nazaj, ampak gremo kar naprej.

    • Zdravko: “O, 4.4% rast? Komaj verjamem, da to berem. Res dobro, če je tako.”
      =====================

      Res dobro, ravno približno za poplačilo obresti na najete kredite zadošča.

    • Ja, DDV se je zvišal za 2%, poostrili so nadzor nad njegovim pobiranjem, zaradi njega v državno blagajno vsako leto kapne enih sto miljončkov več. Dobivamo izdatne finančne injekcije svežih evrov v Banko Slovenije. Plače, ki naj bi šle gor z roko v roki z DDV-jem, pa so še kar naprej minimalne. Se pravi slovenski recept za rešitev iz krize je BDP gor, standard dol. Kot je bilo slišati med kampanijo proti drugemu tiru so nove avtoceste menda prinesle več sto miljonsko povečanje izvoza a nobenega novega delovnega mesta. Dobičke pobira v glavnini država (še vedno lastnica približno polovice slovenskega gospodarstva), v zameno pa daje subvencije in finančne vložke za odpiranje minimalno plačanih delovnih mest. Kaj to pomeni – se dejansko Slovenija plutokratizira? Kaj nas bo doletelo po naslednji krizi: Bo vlada odprla zapornice množičnemu turizmu Slovence pa začela pošiljat mednje klošarit za drobiž za liter vina – da bo pod milim nebom manj zeblo?!

  • Mene tole poročilo in sporočilo spominja na horoskop in šloganje-prav toliko realizma tudi vidim v njem.

    • Nič nenavadnega. Žal beseda nekoga s klasično naravoslovno izobrazbo, kot na primer beseda diplomiranega fizika, dandanes velja skoraj manj kot beseda šlogarce. Jasno, saj ni dvakrat za rečt, da šlogarca tudi zasluži več.

  • Dolgotrajna oskrba starostnikov bo vsekakor terjala vedno večji kos pogače. ( Če se jih ne bo začelo po tekočem traku evtanazirati.) Odkod vzeti ta denar, koliko na proračunski bazi, koliko ljudi privatno stimulirati, da v to investirajo, je pa drugo vprašanje. Mnogim se še v pokojnine ne zdi smiselno investirat.

  • “Letošnja jesenska napoved je res obetavna”

    Seveda, saj smo vendar že pošteno v socializmu. Tam se je pa vedno vedelo, kakšna bo prihodnost: lepa, polna vsega, bleščeča …

    V socializmu je znatno težje napovedovati preteklost. Ta se spreminja in prav sedaj smo morali vreči revolucijo iz II. svetovne vojne, kot smo desetletja učili. Ja, preteklost je pravzaprav nemogoče napovedovati. V socializmu, se razume.

  • Pod Cerarjevo vlado je Slovenija postala košarkaški evropski prvak.
    Preseneča me, da se Cerar še ni pohvalil s tem.

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti:

Vi ste verjetno prijavljen objavi komentar


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI