Prejeli smo: Elektrifikacija voznega parka spreminja Slovenijo v družbo trajnostne mobilnosti

Časnik 15.9.2017 8:0021 komentarjev
 

V okviru dogodka Zero Tour 2017, avtomobilske, turistične in rekreativne prireditve, ki združuje lastnike električnih vozil in vse, ki želijo v prihodnje vstopiti v svet električne mobilnosti, je bila organizirana tudi pomenljiva okrogla miza z naslovom Miti in resnice slovenske poti v družbo trajnostne mobilnosti. Na njej so udeleženci obravnavali hitrost tranzicije in elektrifikacije voznega parka ter možne scenarije pa tudi ovire na poti tako e-mobilnosti kot trajnostni mobilnosti.

Izzive elektromobilnosti sta predstavila in obrazložila slovenski inovator in pionir e-mobilnosti Andrej Pečjak iz inštituta Metron ter direktor Zavoda Zadihaj Teo Bunta, ki se ukvarja z raziskovanjem in promocijo rešitev s področja trajne mobilnosti.

»Povsem naravno je, da se tisti del industrije, ki trenutno obvladuje celoten sistem naše mobilnosti od proizvodnje, vzdrževanja in oskrbe klasično gnanih vozil z gorivom in drugimi tekočinami za delovanje motorjev z notranjim izgorevanjem, bolj ali manj odkrito bori proti razvoju in uveljavitvi električne mobilnosti,« je razlago začel Andrej Pečjak, ki je v nadaljevanju pojasnil nekaj najpogostejših mitov glede rabe električnih vozil.

Bližnja prihodnost vsekakor prinaša precej sprememb v obstoječe poslovne modele elektro industrije. Vse večja proizvodnja električne energije s strani majhnih in razpršenih fotovoltaičnih sistemov in vedno bolj zmogljivi akumulatorji v električnih avtomobilih bi lahko v prihodnje postali pomemben člen elektroenergetskega omrežja, saj bodo pomagali uravnotežiti dnevne cikle proizvodnje in porabe električne energije.

Električnih vozil ne marajo tisti, ki jih ne znajo izdelati

Na očitke glede nezrelosti tehnologije električnih vozil se je Pečjak odzval z izjavo: »Dejstvo je, da klasični proizvajalci avtomobilov ne marajo električnih avtomobilov predvsem zato, ker so zaspali pri njihovem razvoju. Podjetje Tesla Motors, ki je dokazalo, da se lahko izdela in proda velikoserijski električni avtomobil, je poskrbelo za hiter pospešek pri razvoju električno gnanih avtomobilov tudi pri tradicionalnih avtomobilskih znamkah. V ozadju je seveda celotna dobavna veriga, saj so proizvajalci vozil navajeni, da dobaviteljem dirigirajo cene in količine sestavnih delov, v novi verigi pa so le še en kupec. Tehnično gledano bi morala biti električna vozila zaradi relativno majhnega števila sestavnih delov in enostavnosti sistema delovanja pogonskega sklopa že danes cenejša od vozil z motorji z notranjim izgorevanjem.« Sicer Pečjak meni, da so za največ napak pri izdelavi električnih vozil krivi inženirji, ki so do sedaj načrtovali klasična vozila in zato izbirajo manj primerne rešitve.

Električna prihodnost nezadržno prihaja, v knjigah o zgodovini pa se bo posledično v prihodnjem desetletju ali dveh znašla kakšna še danes uveljavljena blagovna znamka vozil. Nekateri proizvajalci se ob elektrifikaciji voznega parka namreč obnašajo kot podjetje Kodak ob začetku prodora digitalne fotografije.

Finančna matematika je na strani električnih vozil

Teo Bunta je v nadaljevanju udeležencem okrogle mize pojasnil, zakaj mit, da so električni avtomobili veliko dražji od klasičnih, ne drži. Razložil je, da so v Sloveniji skoraj vsi lastniki kupili avtomobile z zelo ugodnim kreditom Eko sklada. Mesečna anuiteta za plačilo električnega avtomobila, ki ima sicer prodajno ceno od 22.000 do okoli 40.000 evrov in vračunano subvencijo 7.500 evrov, vozilo pa je kupljeno brez pologa, znaša med 130 in 280 evri. Večina novih lastnikov električnih vozil je imela s prejšnjim, klasičnim avtomobilom višji mesečni izdatek zgolj za gorivo. Povprečnemu vozniku se zato električni avtomobil v Sloveniji splača kupiti že danes, saj bodo skupni mesečni stroški njegove mobilnosti nižji od trenutnih. »Poleg tega bo vozil nov avto, ne bo onesnaževal narave, z vsakim polnjenjem elektrike pa bo vedel, da podpira domača in ne bližnjevzhodna delovna mesta,« je bil jasen Bunta.

Tudi omejen doseg električnih vozil je za večino uporabnikov povsem sprejemljiv. Statistika pravi, da povprečni slovenski voznik prevozi približno 40 kilometrov na dan. To pomeni, da bi vsi, tudi najcenejši električni avtomobili z enim polnjenjem zmogli omejeno pot. Statistični podatki kažejo, da ima kar 226.000 slovenskih gospodinjstev v lasti dva ali več avtomobilov. »Drugi avtomobil je navadno manjši in je namenjen zgolj dnevnim opravkom ter dnevni migraciji in zato v povprečju naredi še manj kilometrov kot prvi, večji družinski avtomobil. Zato bi bil lahko že takoj vsak drugi avto pri hiši električni,« razlaga Bunta. Poudarja, da je namerno uporabil besedno zvezo “pri hiši”, saj se takrat vozilo enostavno polni čez noč na eni od vtičnic hišne električne napeljave. V hišah pa živi več kot 70 odstotkov Slovencev. Ob morebitnih daljših poteh pa električno vozilo lastniki napolnijo na hitrih polnilnicah, pri čemer čas polnjenja izkoristijo kot postanek za počitek, regeneracijo ali ogled kakšne znamenitosti.

Strokovnjaki za elektromobilnost menijo, da je sicer javnost že precej dobro informirana glede neprimerljivo ugodnejših rednih servisnih storitev za električna vozila – ta pri pooblaščenih serviserjih stanejo le nekaj deset evrov, medtem ko stroški vozil z motorji z notranjim izgorevanjem dosegajo več sto evrov. Na letni ravni velja upoštevati še druge dodatne ugodnosti, npr. oprostitev plačila cestne takse pri vsakoletni registraciji, dostopne polnilnice in parkirna mesta itd. Mirnejši spanec lastnikom električnih vozil zagotavljajo tudi jamstva proizvajalcev, ta za kritične komponente, torej baterije in pogonski sklop električnih avtomobilov dosegajo že 8 let.

Slovenija ima odlično elektroenergetsko omrežje

Strokovnjaka sta odgovarjala tudi na domnevo, da ob pospešeni elektrifikaciji slovensko elektroenergetsko omrežje ne bi bilo kos izzivu in da bi zahtevalo postavitev velikega števila novih elektrarn.

»V Sloveniji je trenutno registriranih dober milijon avtomobilov, ki v povprečju prevozijo 40 km dnevno. Ob obračunani zelo veliki porabi električnega avtomobila 15 kWh na 100 km to pomeni, da bi vsak avtomobil porabil 6 kWh na dan. Vseh milijon avtomobilov bi torej dnevno porabilo 6 MWh, kar predstavlja približno petino dnevne slovenske proizvodnje električne energije oziroma toliko, kolikor je proizvede krška jederska elektrarna. Elektrika torej ni problem,« je zaključil Pečjak.

Ob koncu okrogle mize sta sogovornika predstavila več možnih prihodnjih scenarijev. Priča bomo naglim spremembam obstoječih tradicionalnih poslovnih modelov in načinov proizvodnje, distribucije in hranjenja električne energije. Razvoj pametnih električnih omrežij bo poskrbel, da bodo električni avtomobili tudi hišni hranilniki električne energije, fotovoltaični sistemi na stavbah pa pomembni členi sodobnega energetskega omrežja.

Dogodek Zero Tour 2017 so podprli Turistična zveza Slovenije, Društvo za električna vozila DEVS in Občina Ivančna Gorica.

Franc Fritz Murgelj, Ecetera

 
Značke:

21 komentarjev

  • Hvala.

    Je korektno navedeno, da gre za promocijski dogodek, kjer seveda ni padla žal beseda (bolj retorična vprašanja) in so bile dileme odpravljene s počeznimi stavki – kot recimo, da ni problem, če bi avti porabili za en JEK električne energije … imamo morda kje v konkretni paci kak JEK II? 😉

    Dodam eno sicer po zarotah dišeče mnenje – ne zato, ker bi bilo v celoti bolj pravilno kot zgornje, ampak da malo stresemo glavo in se začnemo s to rečjo ukvarjat bolj hladnokrvno:
    http://www.zerohedge.com/news/2017-09-13/if-you-cant-beat-em-ban-em

    dalje ne bi razpredal – le toliko, da je res zanimivo, ker obe strani nasprotno obtožujeta zarot in skrivaštev in rovarjenja:
    privrženci ‘who killed an electric car’ o tem, kako naftni in staroavtomobilski lobi strelja junake elektrike, klasiki pa o tem, da se bo s švohcenim e-avtom (ne-tesla za slehernike) uničilo mobilnost malega človeka.

    in še dlaka komike:
    pavel, ki se v sorodnem prispevku (link zgoraj) izrazito postavi na stran e-avta, se s tem znajde na bregu zatiralcev prostega trga;)

  • Igor MB

    V članku je odlično razloženo, zakaj ob prehodu na e-mobilnost ne bo nikakršnih težav z elektriko.
    A me jezi, da kot laik takoj opazim popolnoma zgrešeno smer razvoja e-mobilnosti. Ameriške cestne križarke so nastale, ker motor na notranje izgorevanje postane bolj ekonomičen, ko je dovolj velik. In ima optimalno porabo pri potovalni hitrosti 90 km/h.

  • Igor MB

    Medtem ko je z elektriko popolnoma drugače. Motorčki so komot zelo mali. Poraba je linearno sorazmerna z maso. Torej je optimalno uporabljati e-kolesa (za zdravje še bolje pedalece). In kvadratno!!! sorazmerna s hitrostjo (popravite me prosim, če lažem). Torej je optimalno razvijati e-mobilnost v mestih. Pri hitrostih do 50 km/h.
    Zakaj še niso vsi viličarji električni?!?

  • Igor MB

    Ločeno v dva komentarja zaradi preglavic s telefonom… 🙁
    Igor Đukanović

  • Martin_

    Z večino izjav se strinjam, so pa tudi zavajujoče informacije.

    »… tisti del industrije, ki trenutno obvladuje celoten sistem naše mobilnosti …, bolj ali manj odkrito bori proti razvoju in uveljavitvi električne mobilnosti,«
    To ni res. Renault npr. ni neka neobstoječa tovarna. Kaj pa delajo v Iskri avtoelektriki oz. v Mahle, da ne bo neresnice?

    »Podjetje Tesla Motors … je poskrbelo za hiter pospešek … že danes cenejša od vozil z motorji z notranjim izgorevanjem.«
    Vsi električni avtomobili imajo velik pospešek, saj imajo elektromotorji veliko razmerje med navorom in močjo. Pri tem podjetju so vgradili velik motor, tako da je pospešek res velik. Vse skupaj me spominja na formulo 1. Če se je kaj izumilo za formulo 1, se je to veliko prej prijelo pri drugih avtomobilih. Nič novega, bi rekli in pa: Napake se ponavljajo. Zakaj pa so njihovi avtomobili tako zelo dragi že brez davka, ki velja za druge avtomobile?

    »Električna prihodnost nezadržno prihaja …«
    To je res. Električni avtomobili vračajo udarec, ki so ga dobili pred 100 leti.

    »Finančna matematika je na strani električnih vozil«
    Subvencije so na strani električnih avtomobilov.

    »Večina novih lastnikov električnih vozil je imela s prejšnjim, klasičnim avtomobilom višji mesečni izdatek zgolj za gorivo. Povprečnemu vozniku se zato električni avtomobil v Sloveniji splača kupiti že danes«
    S takim sklepanjem iz posebnosti na povprečje se ne strinjam.

    »Poleg tega bo vozil nov avto, ne bo onesnaževal narave«
    To ni res. Ko se pridobiva elektriko, se onesnažuje naravo.

    »Statistični podatki kažejo, da ima kar 226.000 slovenskih gospodinjstev v lasti dva ali več avtomobilov.« Če to drži, potem Tesla res ni drag.

    »… oprostitev plačila cestne takse pri vsakoletni registraciji …«
    Ni mi jasno zakaj, saj zaradi svoje večje teže bolj uničujejo ceste.

    »Slovenija ima odlično elektroenergetsko omrežje«
    Ne drži. V Sloveniji imamo precej izgub v samem omrežju. Nekateri ugotavljajo, da je to celo 30 %. Pa me popravite, če se motim.

    Podjetju želim uspešno delo. Če bo šlo tako naprej, bom kupil njihov avtomobil.

    • Martin_: “»Podjetje Tesla Motors … je poskrbelo za hiter pospešek … že danes cenejša od vozil z motorji z notranjim izgorevanjem.«
      Vsi električni avtomobili imajo velik pospešek, …
      ==============================

      Napačno razumevanje. Tu ni mišljeno pospeševanje avtomobila na cesti pač pa pospešek proizvodnje avtomobilov.

  • Igor MB

    Gospod Vanja,
    Saj prav te izgube bi lahko odpravilo pametno omrežje, če se izrazim po domače. Na mojem računu za električno energijo je strošek za priključeno moč višji od tistega za dejansko porabo. V naravi omrežja je, da ima izgube, ker elektrike ni moč skladiščiti. Zato mora proizvodnja presegati porabo. Odločno presegati, da sistem ne razpade.

  • Igor MB

    Zato stroka ceni le TEŠ 6 in Krško. Male prijazne eko hidro in sončne elektrarne sploh ne stabilizirajo omrežja.
    Razen ce. Če je omrežje že pametno in zato že stabilno. Govorim o omrežju, v kateremprevladujejo akumulatorji.

  • Prihodnost pripada električnim avtomobilom. Toda trenutno je praktično uporaben le priključni (plug in) hibrid.

    Tudi Tesla ima praktični domet le okoli 300 km, drugi pa še manj. Sedaj je električni avto uporaben le za manjše avtomobile, ki dnevno nikoli ne prevozijo več kot kakšnih 100 km. Za širšo rabo električnih vozil bo treba odpraviti še veliko tehnoloških pomanjkljivosti.

  • “Elektrifikacija voznega parka spreminja Slovenijo v družbo trajnostne mobilnosti”
    =========================

    Slovenija je družba trajnostne debilnosti, kar bo verjetno pokazal že rezultat prihajajočega referenduma in volitve za predsednika države.
    Zgolj to, da na cesti zamenjaš bencinske motorje z elektromotorji ne moreš odpraviti trajnostne debilnosti.

    • Igor MB

      VW mu je šenkal električni avto, zato da pljuva po električnih avtomobilih? Smiselno. VW bolje obvlada klasiko.

      • Nisi razumel niti tega kar je napisano. Niso mu šenkali avtomobila pač pa ga dali na testiranje ZA DVA DNI.

        Napisal je pač to kar je današnja realnost električnih avtomobilov:

        (Pre)slabe baterije, (pre)težke baterije, tudi (pre)drage, proizvodnja je skrajno neekološka, poraba energije je celo večja kot pri klasičnih motorjih, cena električnih avtomobilov, glede na odsotnost dragih bencinskih agregatov je močno (pre)napihnjena.
        Vožnja pa pomeni stalen strah ali se boš uspel prišlepati do naslednje električne vtičnice. Ta opisani primer pa je pokazal celo nezanesljivo polnjenje baterije, kar je sicer še najmanjša in najlažje odpravljiva težava.

        Elektromotorji so zaenkrat še najbolj primerni za vgradnjo na bicikle. Z bicikli se za vsakdanje potrebe ne vozi daleč in bicikli so v energetsko najbolj učinkovit (varčen) način prevoza.
        Npr. s kolesom mase manj kot 7 kg se lahko v enem dnevu naredi tudi do skoraj 1000 km. Boljšega, bolj energetsko varčnega prevoza ne bodo izumili nikdar.

        Avto mase 1000 kg pa vozi človeka mase 70 kg mnogo bolj potratno, pa naj bo z bencinskim ali električnim motorjem.

        https://www.youtube.com/watch?v=W4ZGTDUO0DQ

        • Igor MB

          No, glavno da se glede koles strinjava!

          A najbrž le do takrat, ko bom predlagal, da katero od ulic v strogem središču katerega slovenskega mesta zaprejo. In namenijo izključno pešcem, kolesarjem, e-kolesarjem in mestnemu avtobusnemu prometu. 😉

          P.S. Niso samo kolesa rešitev. Sosed (mislim, da je invalidsko upokojen gradbeni delavec) je prejšnja leta znal po ure sedeti pred blokom kot kup nesreče. Zadnje dobro leto se okoli vozi s triciklom. In kaže veliko več volje do življenja. Če bi mu v tricikel montirali še električni (pomožni) motor, bi imel še večji doseg. Da gre malo med ljudi, po nakupih in podobno. Tudi sam bi moral šparati za enega takega za mojega fotra, namesto da tu zgubljam čas s komentiranjem.

  • Vpiši se na Visoko šolo za trajnostni razvoj, da ti ne bo žal …

    … tako kot bo Jankoviću, ki je za Zeleno Ljubljano kupil dvajset e-Golfov. Stožice II.

    🙂 🙂

  • Martin_

    Račun na položnici je razdeljen na dva dala – na priključno moč (fiksen strošek) in na del, ki je sorazmeren s porabo. Kako se uteži katerega izmed teh dveh delov, je odvisno od politike. Če se bolj uteži fiksen del, se pospešuje porabo, če se pa bolj uteži del, ki je sorazmeren s porabo, se splača porabniku varčevati. Pri nas so v preteklosti predvsem podražili fiksen del, da so se potem lahko hvalili, da elektrike niso podražili. Res pa je, da je fiksen strošek tudi odvisen od toka, ki jo dopušča glavna varovalka. Sprememba tega toka pa ni kar čez noč. Porazdelitev med fiksnim in sorazmernostnim delom je torej posledica politike.
    Porabo preko dneva ali preko leta pa zelo niha. Problem je, da elektrarne, ki so prijazne za okolje so odvisne od vremena, pa še njihove moči so manjše. Skladiščenje pa je poseben problem, kot vsi vemo.
    Izgube v zastarelem omrežju so le posredno povezane z načinom pridobivanja energije.
    Nekaj deset procentov izgub je le malo povezano s porazdelitvijo delov na naših položnicah.

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti:

Vi ste verjetno prijavljen objavi komentar


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI