Ko je križ v napoto

Jože Mlakar 9.9.2017 6:45
 

Križ, ki so ga 23.6. 2017 na novo prebarvali v sivo barvo, je nekdo prebarval v rdečo barvo. Razlog? Očitno nekdo pozna samo rdečo barvo. Nekateri imajo res bujno domišljijo in so res sposobni, za kaj že? Za bedarije. (Tekst in foto: Župnija Stranje)

»Oprosti, Gospod Jezus, za nekaj časa se boš moral umakniti, da ne boš vznemirjal naših gostov«.

Ko je treba v kakšni šoli ali vrtcu obnoviti prostore, mora vodstvo za pouk in varstvo poiskati začasne prostore. Primerni prostori se lahko dobijo na katerem od katoliških šolskih zavodov ali v veroučnih razredih bližnje župnije. Vendar vodstvo javne šole ali vrtca pred vselitvijo zahteva odstranitev križev in drugih verskih simbolov. Najemodajalec je v zadregi, ali ostati zvest znamenjem, ki izpričujejo duhovno naravo prostorov ali sprejeti pogoje. Križ na steni ni nikomur napoti. Ne ovira gibanja učencev in jim ne zakriva pogleda na tablo. Odpor do križa je nerazumen in nesmiseln; edini vzrok zanj je strah. Tisti, ki zahtevajo njegovo odstranitev, se ga bojijo. Bojijo se vprašljivih pogledov učencev, ki nimajo verske vzgoje. Bojijo se neprijetnih vprašanj. Kaj je križ? Zakaj je na zidu? Kaj pomeni? Zagovorniki laiške šole in sekularne države ne marajo teh vprašanj, ne prenesejo te vrste radovednosti mladih glav, ki hočejo prav v teh letih priti nekaterim stvarem do dna.

To je strah metafizičnega izvora, duhovna klavstrofobija. Podobna je strahu ljudi, ki si med pogrebom ne upajo stopiti v cerkev, ampak počakajo zunaj do konca obreda. So kot ljudje, ki jim je med velikonočnimi prazniki nerodno jesti potico, ki se v naši himni v Prešernovi Zdravljici sramujejo druge kitice. Ljudje, ki nočejo verjeti v Boga, se bojijo, da bi se v njihovih srcih kaj premaknilo. Boga ne privoščijo tudi otrokom, čeprav niso njihovi, a si domišljajo, da lahko odločajo v njihovem imenu. S prepovedjo križev v razredih javnih šol skuša šolska oblast – tako se zdi – pokazati, da so verski simboli nekaj nespodobnega. Pri ljudeh naj vzbujajo lažno sramežljivost, ki ta tisočletni simbol krščanstva in evropske civilizacije odlaga med zaprašene predmeta kakega zanemarjenega podstrešja. Da je v naši družbi precej verske nestrpnosti, potrjujejo tudi nekateri starši, ki ravno tako vztrajajo, da se v opisanih primerih križi snamejo z zidov.

Pravzaprav bi od vodstva šole, ki išče začasne prostore, predvsem pa od šolskih oblasti, ki določajo šolsko politiko, pričakovali spoštovanje teh znamenj in dobrohotno naklonjenost do ljudi, ki jim ta znamenja veliko pomenijo. Zaradi tega ne bi nikomur padla krona z glave. Prav tako ne bi bilo konca sveta, če bi ti simboli krasili stene tudi v javnih šolah. Zakaj ne bi ljudje v 21. stoletju, kljub nazorskim razlikam tudi na verskem področju, živeli sproščeno in v medsebojnem spoštovanju? Zakaj vztrajati v predsodkih in stvari ne videti takih, kot so?

Vprašanje križev ima še drugo plat. Kako se bodo odzvali na cerkveni strani? Bodo križe umaknili zaradi obzirnosti do gostov, do pretežno neverujočih učiteljev in učencev? Zato, ker jim je veliko do tega, da pomagajo šoli ali vrtcu v svojem kraju in tako ohranijo dobre medsebojne odnose? Morda zato, ker jim oddaja prostorov prinaša nekaj zaslužka? V vsakem primeru bo treba pristopiti k razpelu in reči: »Oprosti, Gospod Jezus, za nekaj časa se boš moral umakniti, da ne boš vznemirjal naših gostov«. V vsakem primeru je moralna dilema velika.

 
Značke:

20 komentarjev

  • Sarkazem

    Starejši kot smo, kot na primer jaz, hujša in bolj boleča je ta dilema. Moja malenkost je preživela dve tretjini življenja v uradno potrjenem komunističnem sistemu in eno tretjino v osamosvojenem neuradno prikritem istem sistemu. In vse življenje moram poslušati “napredno” in “naše” bebljanje, gledati rdečo zvezdo in spomenike norim krvolokom, prenašati svinjarije kot so ropanje bank, korupcijo, gender teorijo in politično korektnost do lgbt pripadnikov in migrantov ne pa do domačih kristjanov in križa. Dokler se bomo kristjani samo umikali in skrivali križe kot Lidl v imenu multikulturalizma in politične ali verske korektnosti ter tako sami izrivali svojo vero in kulturo, ne bo bolje. Na koncu bo ostala edina dilema ali bo ulica džamijska ali pot ob džamiji ali pa Titova.

  • Zdravko

    Križev se seveda ne odstranjuje! Toda sužnjevanje oblastem se že kar pričakuje. Pokornost je eno, suženjstvo je drugo. Tudi duhovniki tega ne ločijo. In kako naj se narod za kaj bori, če duhovnik ne zmore ali ne sme?!

    • Se strinjam, le zadnjo poved bi preoblikoval:

      “… če duhovnik noče?!”

  • Sam ne vidim nobene dileme. Križi naj ostanejo. Če goste to tako moti, naj si poiščejo druge prostore.

    To spominja na zahtevo po umiku krščanskih znamenj in navad zaradi muslimanskih gostov, medtem ko naj bi bila muslimanska znamenja in njihove navade sprejemljive. Pač dvojna merila, ki smo jih vajeni. Ne bi jih pa smelo biti.

    Mislim, da v danem primeru ne gre zgolj za strah, temveč tudi za sovraštvo. T.i. progresivci, ki so pri nas vladajoči, kristjane vidijo kot sovražnike in oviro na njihovem pohodu. Samo poglejte, kako ogorčeni so zaradi blagoslavljanja šolskih prostorov.

  • Kdor verjame v vrednost in pomembnost križa, ga ne bo umikal. Kristus je sam povedal, naj ga njegov učenec in sledilec ( kristjan) ne zataji, sicer bo tudi On njega zatajil pred Očetom. Celo Lidl se je ( v Sloveniji, ne vem, kako je bilo v Nemčiji) opravičil za svoje nerazumno početje; ki poleg nespoštovanja civilizacijskega temelja vključuje nasilje nad resnico.

    Avtor kot razlog odklanjanja križa vidi strah. Po mojem gre za mnogo kompleksnejše racionalne, iracionalne in emocialne motive. Pri nas igra veliko vlogo polstoletno pranje možganov in danes navajenost na posledično stanje.

    • Zdravko

      Jaz vidim kot razlog umikanja križa strah pred temi, ki ga odklanjajo. Razumem, da nekateri odklanjajo križ. Ne razumem pa, da se ga umika kar tako, brez besed, suženjsko. Neki župnik iz Ivančne Gorice je celo nadškofijo prosil za navodila, kaj naj naredi. Varuh križa je potreboval navodila, kako naj ga varuje?! In če se prav spomnim je bil Zver minister za šolstvo, ki je potem našel druge prostore, brez križa. Kralj Salomon?! Res pa mu ne bi rad krivice delal, če morda ni bil on takrat minister in me spomin vara.

    • Zdravko

      No, v primeru oblasti ne razumem odklanjanja križa. Vsaj oblast, četudi ateistična, bi morala razumeti pomen križa.

      • Seveda razume pomen križa. Potem pa ima dve možnosti: sprejeti ali boriti se proti. In naša pa ne samo naša oblat se bori proti križu.

      • Jaz pa mislim da ga ne razume!
        Zato pa se bori proti, ker pravzaprav nima izbire.

        • Imate zanimivo mišljenje, gospa Amelie. Sicer pa malo nasprotuje učenju Cerkve:

          171. Kaj pomeni trditev: “Zunaj Cerkve ni zveličanja”?

          Ta trditev pomeni, da celotno odrešenje in zveličanje prihaja od Kristusa-glave po Cerkvi, ki je njegovo telo. Zato se ne morejo zveličati tisti, ki vedo, da je Kristus ustanovil Cerkev kot potrebno za zveličanje, pa bi vendarle ne hoteli vstopiti vanjo ali v njej vztrajati. Hkrati pa morejo po zaslugi Kristusa in njegove Cerkve doseči večno zveličanje tisti, ki brez lastne krivde ne poznajo Kristusovega evangelija in njegove Cerkve, a iščejo Boga z iskrenim srcem in skušajo pod vplivom milosti spolnjevati njegovo voljo, kakor jo spoznavajo po glasu vesti. http://www.vatican.va/archive/compendium_ccc/documents/archive_2005_compendium-ccc_sl.html

          Ampak zelo malo. Zelo malo. 😉

        • Zdravko

          Amelie, mislim, da se bori proti, ker ve, da je v križu svoboda. Hočejo pa imeti sužnje. Toliko slabše za oblast, kajti da nas kapital in materialne dobrine, potrošništvo, želi zasužnjiti bi še razumel, ker ima od tega interes, dobiček. Da pa oblastnik želi imeti sužnje pa je naravnost uničujoče za narod, ki mu vlada. Torej sam sebi seka korenino na kateri stoji. Povrhu sem kar prepričan, da se tega celo zavedajo. Vsi, z nekim Cerarjem, vred.

          Morda pa je vse skupaj le preizkus naše vere. Bogdaj, da bi bilo tako. In seveda, da bi to preizkušnjo prestali in prišli do spoznanja.

          • Odvisno, če se oblastniku sploh gre za narod?!
            Ali pa se mu gre morda le za volilce, ki mu bodo pomagali obdržat oblast.

          • Misliš da verjamejo da je v križu svoboda?
            Mislim da niti slučajno, prej nasprotno!
            So ujetniki sami sebe, svojih prepričanj in iluzij. Zato svobodo pojmujejo po svoje.
            So pa prepričani da imajo prav. In da smo ostali v zmoti. Zato tak odpor.

          • Se strinjam da oblast sama sebi seka korenino.
            Le da se tega ne zaveda.

        • Na trditev, da bi vsaka oblast morala razumet pomen križa, sem podala samo svoje mnenje glede tega.

  • “Veliko moraš pretrpeti,da to spoznanje pridobiš:kdor hoče ljubiti,živeti ta mora poljubiti križ.” Hvala ti v imenu vseh,ki se križa boje,Srečko Kosovel

  • … “Zakaj vztrajati v predsodkih in stvari ne videti, take kot so?”
    —–
    Saj problem je ravno v tem, da so prepričani da jih vidijo take kot so.

  • Stat crux dum volvitur orbis!


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI