Mar ni Melanija, prva dama v Beli hiši, Slovenka?

Franci Feltrin 7.9.2017 6:55
 

Zakaj se v Sloveniji nekateri politiki in predvsem številni mediji nikakor ne morejo sprijazniti s tem, da je mesto prve dame v Beli hiši zasedla Slovenka, njen mož pa je predsednik najmočnejše države na svetu? Mislim, da razlogi še vedno tičijo v naši polpretekli zgodovini. Saj številni državljani, ko so vprašani, če so ponosni na Melanijo,  zgolj skomignejo z rameni, češ kaj pa imam mi od tega. Tudi od uspehov ali neuspehov naših športnikov posredno nimamo nič, razen tega da za njihov uspeh preko davkov in sponzorjev prispevamo velike vsote denarja. Pa kljub temu s ponosom gledamo na njihove uspehe in tudi neuspehe. Za Melanijo Trum Slovenci nismo prispevali nič. Lahko pa bi iztržili veliko, če je ne bi, še preden je prišla v Belo hišo, škodoželjno slačili in poniževali.

Če bi bila žena predsednika ZDA in prva dama Bele hiše Hrvatica, bi se počutili, kot da so del Amerike, so pred kratkim zapisali Hrvatje. Kaj pa Slovenci? Nam jo bodo prevzeli Hrvatje? Tako kot del Piranskega zaliva in 60 državljanov z ozemljem in imetjem ivred!

Ker s tem slovenska nevoščljivost nekaterih politikov in medijev ni dosegla željenega uspeha, so se po izvolitvi lotili njenega moža predsednika ZDA Donalda Trumpa. Res je, da ni uglajen politik in ne varčuje z besedami. Je pa že v prvem polletju vladanja znižal število brezposelnih in žanje uspehe v gospodarstvu. Kar je slovenski vladi uspelo šele po treh letih vladanja in to le z velikim zadolževanjem.

Koliko priložnosti je zamudila zunanja politika Slovenije v teh mesecih, ko ameriško vlado vodi slovenski zet, najbrž ne bomo nikoli izvedeli? Lahko pa ugibamo. A z aktualnim ministrom za zunanje zadeve in dopisnikom iz ZDA, kakršnega ima nacionalna TV, o tem še sanjati ne moremo.

Kot državljan smem vprašati, kdaj se bodo slovenski politiki in medijski kreatorji zavedali, da živimo v globalnem svetu, kjer bi morali svoja politična in sovražna načela zamenjati z diplomatskim jezikom? Za zgled naj si vzamejo slovenske gospodarstvenike in znanstvenike, ki mimo politike povezujejo svoje niti znanosti in gospodarstva v svetu in tako ‘krpajo’ luknjo v proračunu za nenasitno državno birokracijo. In nenazadnje nam mladi, ki se odselijo v tujino, ko jim Slovenija ne nudi dovolj znanstvenega in delovnega prostora, zmanjšujejo slovensko brezposelnost, s katero se sedanja slovenska politika hvali edino lahko pohvali. Nič pa se ne ukrene, ko slovenski narod izgublja svojo nacionalno moč zaradi izseljevanja mladih in priseljevanja tujerodnega prebivalstva, Slovenija pa se spreminja v državo brez nacionalne in slovenske kulturne zavesti. Naši predniki so vse to ohranili s pomočjo vere in ne komunizma, kot bi danes nekateri radi dokazali.

Ko je predsednik ZDA dejal, da mora država najprej poskrbeti za svoje državljane in zaustavil nelegalno priseljevanje, je požel veliko kritik. Ponovni plaz kritik se je nanj vsul, ko je gospodarstvenikom naročil, naj svoja podjetja širijo doma in naj doma, ne na tujem, ustvarijo pogoje za nova delovna mesta. Ko pa je za njim ista stališča ponovil predsednik Kitajske, sta slovenska in svetovna levica ostali brez besed.

Kaj je rekel, zapisal ali odločil slovenski zet Donald Trum, je v Sloveniji že pol leta ena od glavnih novic iz sveta.. Le malokrat se ‘zmotijo’, takrat pa na dan pricurlja tudi kakšna njegova dobra odločitev, na primer iz gospodarstva. Zdi se mi, da slovenskim politikom še vedno ni jasno, da je treba najprej zakrpati ‘luknje’ v državni blagajni, skozi katere odteka državno bogastvo, če želijo urediti državo, ne pa zgolj povečevati finančni dolg, kot to delajo naše vlade že desetletje. To je tako, kot, če bi kuhar v lonec, ki je ves luknjičav, v nedogled dolival nove vode, namesto da bi ga pred dolivanjem vode zakrpal.

Predsednik ZDA Donald Trump je, tako kot počnejo vse na novo izvoljene vlade na svetu, odstranil (zamenjal) državne funkcionarje, ki niso hoteli slediti novi politični smeri. Zdi se mi, da so nekateri slovenski politiki in nosilci slovenskih medijev pozabili, da je naš aktualni predsednik vlade dr. Miro Cerar zamenjal veliko več ljudi, ki niso ustrezali njegovi politiki, kot jih je zamenjal predsednik Donald Trum.

Nič ni narobe, da kabinetni (državni uslužbenci) ljudje, ki se ne strinjajo z novo politiko, ob zamenjavi oblasti ne morejo ostati na ključnih položajih v državi in se jih zato zamenja. Ker tega leta 1990 niso storili predsednik in ministri DEMOSOVE vlade, nam še danes iz ozadja ‘vlada’ duh komunistične ideologije: »Kdor ni z nami je proti nam!«

Bodo letos številni kandidati za predsednika države to spremenili in znali izkoristiti »bonuse«, ki jim jih je v petletnem mandatu, kot na dlani, ponujal aktualni predsednik, bomo kmalu videli? Zaradi jesenske suše, ki jo napovedujejo vremenoslovci, in zaradi volilne jeseni, se bo zagotovo zelo prašilo. Bomo zaradi gostega političnega prahu, znali izbrati  pravega prvega državnega politika, ki bo za Slovenijo politična in moralna avtoriteta. Ki ne bo nadaljevanje izgubljene preteklosti, kot smo jo doživeli z arbitražo o meji s Hrvaško. Na jesenskih volitvah predsednika republike bomo videli, če bo avtor tega sporazuma vsaj politično odgovarjal za ponovno izgubo dela narodnega ozemlja in naših ljudi.

 
Značke:

24 komentarjev

  • svitase

    To je to!

    Resnicoljubno in argumentirano, da se predramimo iz vrednotnega spanja!

    Predsednik ZDA je slovenski zet! Njegova žena pa Slovenka!

    Vendar naša politika ravna kot da je slovenski zet Putin in se naslanja le nanj, ZDA pa ignorira!

    Vrednotna katastrofa!

    • slehernik

      Upam si sumiti, da je Melanijo v resnici sram, da je Slovenka – glede na to kako in kaj slovenski mainstream mediji kar naprej pišejo in poročajo o njej in našem zetu.
      Samo prazno in škodoželjno obrekovanje pa napovedi o nesrečah in katastrofah, ki bodo bojda Trumpa vsak čas odnesle z oblasti. K sreči se, kakor skoraj vedno v svojih kampanjah osiranja, “naši” mediji krepko motijo.

      No, mogoče pa revica o tem še nikoli ničesar ni slišala? Upajmo…

  • svitase

    Cerarjeva vlada ravna kot tista jugoslovanska takoj po 2. svetovni vojni.

    • slehernik

      Boljševiški duh obvladuje deželico na vseh področjih.
      In ker je ta ideologija mrtvaških glav obrnjena na glavo, zaničujemo naše zaveznike in dobrotnike, podpira pa tiste, ki ne zase, še manj za nas nikoli niso naredile nič dobrega – spomnite se, kdo nas je po vojni reševal, ko so nas boljševiki prizadeli z uničenjem kmetijstva: so bili to morda Rusi? Kje pa, prav zaradi njih smo izgubili Trst in Gorico z zaledjem ; brez ameriške pomoči bi stradali do smrti!

      Kaj smo z neumno naslonitvijo na Ruse izgubili pri arbitraži, pa ravno ugotavljamo oziroma še niti ne vemo, saj se ta izguba s pogajanji po arbitraži lahko samo še poveča…

  • O politiki rad razišljam ad rem. Kako vidi, kako razume probleme in kakšne rešitve predlaga. Malo me čudi, ko človek, ki se ga da videti kot intelektualca, nagovarja, naj bi politiko gledali ne le ad personam, ampak celo po etničnem izvoru prve dame, torej položaja, ki sploh ni voljen. Ameriške politike pač ne mislim ocenjevati prvenstveno po tem, kakšnega etničnega porekla je žena predsednika.

    Gotovo se bi pa dalo strinjati okoli velike prisotnosti antiamerikanizma v slovenskem družboslovju in medijih ( kar ni od včeraj) in tudi, da je Trump bolj osovražen pri znatnem delu ameriških in slovenskih medijev, kot bi si realno zaslužil. Vsekakor je znaten del njegove precej labilne politične agende, kot jo je verjetno na precej populističen način razvil ( in ki ni tradicionalna republikanska), skupaj z ekonomskim nacionalizmom, vsaj diskutabilen.

    Sicer je pa še prezgodaj za neke poštene ocene uspešnosti njegove politike. Zelo me zanima, kaj bo recimo dosegel v zvezi z onim grozečim steklim psom na čelu norega režima S.Koreje. Za Evropo je posebej pomembno, kakšna bo ameriška politika do evropskega predverja od Rusije, prek Irana, Sirije in sploh celotnega arabskega sveta. Neke programske jasnosti in konsekventnosti, s tem tudi napovedljivosti, pri tem videti.

    ZDA so svoje veličino in voditeljsko vlogo po 2. svetovni vojni izražale z vsaj deklarirano zavezanostjo nekim višjim in splošnim humanističnim idealom. Moj problem s Trumpom je med drugim v tem, da je njegova predsedniška retorika to privrženost Amerike kar nekajkrat mirno pohodila. Migrantski latinoameriški otroci, živeči v ZDA, so zadnji takšen primer.

    • Sicer imam sam še cel kup drugih političnih zadržkov do nove administracije. Ne razumem, zakaj bi se moral recimo zaradi slovenska porekla Melanije strinjati z ameriškim enostranskim odstopom od pomembnih, prej prepoznih kot prezgodnjih pariških okoljskih zavez ( glede omejevanja toplogrednih emisij)ali s poizkusi v kongresu in senatu, ki bi 20 milijonom Američanov odzveli vsakršno ( komaj pridobljeno) zdravstveno zavarovanje.

      p.s. Najbolj nenavadna cvetka v članku, s katero se niti približno ne morem strinjat, mi je sicer neameriška – češ do so Hrvati od nas prevzeli 60 državljanov skupaj z njihovim imetjem. 🙁

      Halo, slovenski državljani ostanejo slovenski državljani, kjerkoli, v katerikoli državi tega sveta oni živeli! Magari na Luni. Enako seveda velja z njihovim premoženjem. Njihovo premoženje je njihovo premoženje, kjerkoli oni živeli. Njihovo premoženje ni last nobene države – torej ne slovenske, ne hrvaške. 😉

      • Zdravko

        IF, vendar to s toplogrednimi plini je eden od največjih Trumpovih dosežkov. Končno so se umirili vsi ti superpolitiki, ki kar odrejajo kolikšna bo temperatura na planetu.
        Glede zavarovanja pa so kar težave, še vedno. Ne najdejo rešitve. Obamova reforma je mnogim podvojila cene zavarovanj. Zadeva je menda precej kompleksna.
        Teh 60 državljanov, pa ti dam prav. Res so nekateri hecni. Čeprav, jaz štejem, da smo poraženi pri arbitraži. Vendar se zavedam zakaj, poraz sprejemam in sedaj je treba naprej, kar se da najbolje. Takšno navajanje 60 državljanov gotovo ni pot.

        Z Melanijo pa bi si gotovo lahko odprli kakšna vrata, ampak kaže da je fovšarija samo še večja.

      • slehernik

        Halo-halo – slovenski državljani na Hrvaškem bodo tako kot tudi rodni Hrvati plačevali davke hrvaški in ne slovenski državi, hodili v hrvaške šole in v hrvaške zdravstvene domove, njihovi otroci bodo najprej postali hrvaški državljani in tako naprej. Pa tudi sicer bodo imeli najmanj težav, če postanejo kar lepo hrvaški državljani.

        In tista izrezanka ne bo nikoli več slovenska zemlja, kot že dolgo ni več Štrigova, ki si jo je Hrvaška prisvojila z nasiljem in ustrahovanjem in soglasjem takratnih slovenskih oblastnikov. Ali italijanski Kras z edino pravo slovensko morsko obalo ali Kanalska dolina ali lep del avstrijske Koroške ali tista dolina s slovenskimi vasmi na Madžarskem – skoraj vse izgubljeno po neumnosti, če prav premislimo.

        Lahko razumemo, da je dandanes “moderno” biti brez svoje nacionalne pripadnosti, da si lahko kadarkoli karkoli – nič. Vendar pripadnost k širši skupnosti nikoli v zgodovini ni bila brez pomena, ljudje so jo vedno čutili, pa čeprav je bila “brez pomena”. Berite recimo Polibija, Tacita ali druge antične zgodovinarje, ki so nam ohranili zgodovinske poglede glede tega pri najstarejših znanih narodih izpred tisočletij – vsak ima in je ponosen na svoje ime, ni mu vseeno, zanj se bori in umira…

        • Meje med nacionalnimi državami morajo vedno biti neki kompromisi, če se hoče dolgoročno zadržati mir. Ni možno združiti koncept, da bi bili vsi Slovenci združeni v eno nacionalno državo z enako upravičeno idejo, da so potem enako tudi vsi Hrvati, vsi ( nemško čuteči) Avstrijci, vsi Italijani, vsi Mađari lahko združeni v eni državi. Narodna ozemlja se prepletajo, pri določanju državnih meja nujno nastajajo etnične manjšine, ki jih velja sprejemati dobronamerno, kot kulturno obogatitev in jim vzajemno nuditi ustrezne pravice.

          Slovenija je seveda ostala brez ozemlj, na katerih so zgodovinsko večinsko živeli Slovenci. Problem je, ko naši ljudje niso zmožni uvida, da se je enako godilo tudi sosednjim narodom. Naša sedanja obala je bila recimo evidentno večinsko etnično italijanska oz. romanska vsaj dve tisočletji. Na Kočevskem so 600 let prevladovali nemško govoreči Kočevarji. V Baški grapi in nad Selško Soro JužnoTirolci. Na Sorškem polju Bavarci. V štajerskih mestih ( Ptuj, Celje, Maribor) je bila nemška pripadnost izrazito večinska, v kranjskih mestih nekoliko manj.

          V tej objektivnejši perspektivi je skozi čas Slovenija nekaj izgubljala in nekaj pridobila. Slovenci so se ponekod ( tudi pod pritiski) asimilirali, obenem so sami evidentno asimilirali druge. Krivice so trpeli, a jih tudi povzročali. Avnojevski izgon Nemcev je pač očitna zgodovinska krivica. Posredno tudi odhod okoli 350.000 Italijanov iz Istre in Kvarnerja.

          Če ne bomo sposobni zgodovine vrednotiti bolj objektivno in bomo v nacionalistične namene vedno mižali na eno oko, smo obsojeni na, če že ne večne konflikte s sosedi, pa vsaj na večno slovensko nezadovoljstvo in samopomilovanje. Namesto da bi bili zadovoljni, da imamo državo in da njen obseg kar primeren za 2 milijonsko nacijo. Zgodovinsko srečo smo pravzaprav imeli, da smo kot narod prišli do svoje države. Veliko srečo.

          • In kot bi se verjetno predvsem Zdravko tu strinjal, zaenkrat niti ne kažemo ustrezne dozorelosti, da smo te države upravičeni in vredni. Kot da ne bi bili polnoletni v tem smislu.

          • Manjka nam samo še dokaz za to z izvolitvijo Marjana Šarca iz Studia Ga-ga za predsednika.

    • No, IF,
      kar priznajte, da kadar nanese beseda na Donalda Trumpa, tudi vi niste popolnoma neobčutljivi zanj kot “persono”. Ne ozirajoč se na politiko, ki jo izvaja kot predsednik svetovne velesile, vam Trump ni posebej simpatičen, ampak prej obratno. To ste v preteklosti jasno izpovedali.

      Zato boste težko trdili, da o Trumpu razpravljate objektivno in zgolj “ad rem”. V ozadju vaših ocen prikrito poteka tudi vaša razprava “ad personam”, saj njegove politične poteze, ker vam Trump kot politik ni simpatičen, ocenjujete manj prizanesljivo, kot ste ocenjevali npr. politične poteze Baracka Obame, ki vam je bil kot predsednik ZDA simpatičnejši 😉

      Res ne vidim razloga, zakaj bi se sprenevedali: v stvarnosti je že tako, da politike presojamo ne le po političnih dejanjih, temveč tudi po tem, ali v nas zbujajo simpatijo ali antipatijo. Na naše občutke naklonjenosti ali nenaklonjenosti do politikov v določeni meri vplivajo tudi njihove življenjske okoliščine, življenjski slog, pretekle besede in dejanja ter tudi njihovi življenjski sopotniki.

      Slovenci ne moremo ignorirati dejstva, da je Donald Trump poročen s Slovenko. Tega ne morejo zanikati niti Melanija in njeni starši.
      Toda – popolnoma soglašam z opažanjem v članku, da so slovenski mediji, še preden je Melanija prišla v Belo hišo, škodoželjno razgaljali njeno preteklost in jo poniževali kot žensko.

      Verjamem, da bi ameriška prva dama, če bi bil odnos do nje v njeni domovini prijaznejši, Sloveniji vračala svojo naklonjenost. Ker pa ni tako, je Melanija Trump že sprožila pravne postopke proti nekaterim slovenskim medijem zaradi nesramnih objav o njej.

      Ne moremo mimo dejstev, da so novinarji prevladujočih slovenskih medijev, vključno z novinarji državne tv, ki sicer niso objavljali nesramnih klevet, v času ameriške predvolilne kampanje odkrito navijali za Clintonovo in izražali nenaklonjenost do Trumpa. Podobna medijska nenaklonjenost se nadaljuje tudi po Trumpovi izvolitvi za predsednika.

      Melanija ne potrebuje prevajalcev, da bi razumela slovensko. Če je količkaj spremljala odzive prevladujočih slovenskih medijev na Trumpovo predsedniško kandidaturo in še spremlja odzive istih medijev na Trumpovo predsedovanje, je v teh odzivih morala zaznati prevladujočo nenaklonjenost.
      Zato bi se mi zdelo popolnoma razumljivo, tudi če Melanija Trump s svojo domovino ne bi hotela imeti nobenega opravka več.

      Predsednik Pahor je meseca julija med kratkim srečanjem s predsednikom ZDA na zasedanju Pobude treh morij, Trumpa in prvo damo Melanio Trump povabil na obisk v Slovenijo. Trump je povabilo z naklonjenostjo sprejel, so takrat sporočili iz urada predsednika RS…

      No, pa počakajmo, da bomo videli, koliko kruha bo nastalo iz te moke – če sploh kaj?

      • Vanja, žal ne morem kaj, da se ne bi kot ponavadi v glavnem strinjal z vami. Le bi želel dodati, da nisem aprioristično proti Trumpu. Nisem pa za Trumpa niti avtomatično zato, ker se bode z ameriško levico. Bi hotel imeti kaj več razlogov za strinjanje.

        Zagotavljam, da vsebinsko nestrinjanje pri meni nima dosti opraviti z odklanjanjem relativno robatega, včasih nadutega stila ( ki mi tudi ni ravno pogodu). Včeraj ali predvčerajšnjim sem Trumpa posredno evidentno branil v zvezi z dogodki v Charlotsvillu. Če ne veste, preberite moj komentar pod tukajšnji povzeti zadnji članek Kavarne Hayek.

        • IF,
          saj ni sporno, če imate odklonilno mnenje o Trumpu, ker vam ni všeč njegova politika ali pa on sam – vaše mnenje v širši javnosti pač nima velike politične teže.

          Drugače pa je s subjektivno obarvanimi in politično pristranskimi novinarskimi izjavami o ameriškem predsedniku in njegovi politiki, kot so se in se še vedno pojavljajo v slovenskih medijih, ki imajo velik vpliv na mnenja bralcev, gledalcev in poslušalcev teh medijev.

          Če si navadni državljani lahko privoščimo izrekati subjektivna mnenja, pa novinarji dnevno-informativnih oddaj državne televizije zagotovo ne bi smeli objavljati politično enostransko profiliranih, subjektivnih komentarjev o ameriškem predsedniku in z njim povezanem dogajanju, saj na ta način ustvarjajo vtis o splošnem političnem vzdušju v naši državi.

          Javna tv bi morala krepiti svojo verodostojnost kvečjemu tako, da bi omogočala neposredno soočanje nasprotujočih si političnih mnenj o istem političnem dogajanju v ZDA, ne da omogoča posameznim novinarčkom, da subjektivno in politično pristransko komentirajo dogajanje, namesto da bi o tem objektivno poročali.

          • Tudi sam sem negativno presenečen, da je Edvard Žitnik v Washingtonu toliko pristranski kot je. Nenazadnje gre za izkušenega novinarja z zunanjepolitično preferenco in dobrim znanjem, ki niti ni veljal za kakšnega levega jurišnika.

            Sem pa presenečen po drugi strani tudi nad tem, kako Trump ugaja slovenski desni politični polovici. Vsaj večini. Po tem kar berem in slišim. Nenazadnje med komentarji tule.

            Večina klasične desnice in desne sredine, politične, medijske in druge v Zahodni Evropi namreč ni posebej navdušena nad Trumpom. Obratno. ( Tudi ankete javnega mnenja to kažejo.) V zahodni Evropi v glavnem Trump bolj navdušuje le populistično (skrajno) desnico tipa Le Pen.

            Sam ponavljam, da bi mnogo raje imel za ( republikanskega) predsednika Johna Kasicha kot Trumpa. Trump je predsednik nekega izvotlenega, virtualnega časa reality showov, robatega nastopaštva in iskanja všečkov. Kasich bi bil odgovoren voditelj z duhovno globino, neigrano empatijo do ljudi in velikim političnim in ekonomskim znanjem.

          • Vanja, od novinarjev, ki si zaslužijo to ime, bi res pričakovali kolikor toliko objektivno poročanje. Toda mnogi naši “novinarji” so še vedno družbeno politični delavci, torej s srcem in dušo levičarski skrajneži, ki se borijo za “našo” stvar. Verjetno mednje spada tudi ta dopisnik. Drugi so pa, kot pravi Golobič, podkupljeni.

            Dejstvo je, da je medijska scena v glavnem v rokah levičarjev. Takšna je tudi interpretacija novic. Neredko so med njimi tudi namerne laži.

            Kdor ne zmore misliti z lastno glavo, ne pozna ozadja in ne sledi tudi tujih medijev drugačnega profila, je seveda hitro zaveden. To je tudi namen takšnega poročanja, namreč zavajati in indoktrinirati ljudi. To je vojna z drugimi sredstvi, ki se je večina ne zaveda.

          • Kapodistrias

            Da, res neki novinarčki, med njimi neki Žitniček. Bog nam pomagaj!

  • Sarkazem

    Ostanimo pri članku in njegovem naslovu. Menim, da je zadel žebljico na glavico. Slovenija zaradi nore boljševiške preteklosti in sedanje prepojenosti s to ideologijo slovi in tudi šteje na prva mesta po svojem antiamerikanizmu. Namesto, da bi bili srečni in veseli, da se v Beli hiši govori slovensko, da je prva dama Slovenka in da sin najmogočnejšega človeka s svojo mamico, babico in dedom govori v perfektni slovenščini, nenehno modrujemo o predsednikovi politiki, celo notranji, ki se nas prav nič ne tiče in je prav gotovo boljša od naše lastne! Zelo umestna je avtorjeva misel, kaj vse smo že in še bomo zamudili zaradi tako zgrešenega odnosa do slovenske prve dame sveta, njenega soproga in njenega sina.

  • ortikon

    Melanija ni poročena s pravim. Morda bi bil Raul Castro pravi, morda severnokorejski predsednik, morda pa Danilo Türk.
    Edvard Žitnik pa bi pisal povsem drugačne komentarje, če bi bila poročena z njim.

  • svitase

    Spoštljiv poklon za komentarje Vanje in Slehernika!

  • Kapodistrias

    Bil sem na festivalu modre frankinje v Sevnici. Dobil sem jasen občutek, da jo imajo Sevničani – ne glede na politično pripadnost – kar radi, jo spoštujejo kot “First Lady” in so nanjo ponosni. Prav je tako!

  • Franc Mihič

    Kako hitro obogatiš?
    Nedavno je naša nacionalna TV v sobotni oddaji prikazala javni nastop Slovenke Melanije Trump, prve dame ZDA, ki je ameriški publiki, mladim hudomušno povedala, kako hitro obogatiš.
    Tako, da izvedeš revolucijo.
    Vedenje iz njene domovine Slovenije.

  • V svetu, kjer videz in medijsko pojavljanje prevladuje nad vsebino, Slovenci pozabljajo, da so ( bile) pomembne in ugledne voljene figure v ameriški politiki naše gore listi -med drugimi nedavno umrli senator in guverner George Voynovich ( Ohio), senator Tom Harkin ( Iowa), dolgoletni kongresnik James Oberstar in pa danes senatorka Amy Klobuchar ( oba Minnesota). Vsebinsko gledano verjetno politično pomembnejše od položaja soproge predsednika. Celo veliko so dokazljivo prispevali k mednarodni uveljavitvi in priznanju nove države Slovenije v začetku 90. let.


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI