Evropske korenine ni mogoče izpuliti, razen …

Branko Cestnik 2.9.2017 6:5021 komentarjev
 

Tudi če nismo do podrobnosti osveščeni o besedah in simbolih, ki jim sledimo, ko stopimo po mleko v trgovino ali po tablete v lekarno, nas te besede in simboli, po večini iz trikotnika Atene-Rim-Jeruzalem, držijo, vodijo in oblikujejo.

Ne, ne bomo kar tako nehali biti, kar smo.

Sovražijo nas v našo sveto korenino

Teroristi, ki so udarili v Kataloniji, so še enkrat izkazali fanatično sovraštvo do tega, kaj je Zahod. Sovražijo našo sproščenost in svobodo (napadli so promenado Rambla), sovražijo samostojno zahodno žensko in tudi njenega nedolžnega otroka (med žrtvami ženske in otroci), sovražijo naše krščanstvo in naš tipično evropski čut za vzvišeno in lepo (načrtovali so napad na Sagrado Familio); skratka, sovražijo nas v našo sveto korenino. Izpulili bi to korenino, jo potacali, na njeno mesto bi na silo v zemljo zabili betonski kol mračne in krvoločne verske diktature, kot je svet še ni videl.

Toda izpuliti civilizaciji njeno korenino, njeno hrbtenjačo, ne gre tako hitro. Pravzaprav sploh ne gre. Angleški zgodovinar Arnold Toynbee je rad povedal: „Civilizacija umre zaradi samomora in ne zaradi umora.“ Ubiti civilizacijo od zunaj, kar delajo teroristi, ni mogoče. Lahko pa civilizacija umre od znotraj, ko njeni člani sami zanemarimo lastno korenino ali se iz kakšnih ideoloških razlogov celo obrnemo proti njej.

Naša korenina je tisočletna in stoji na treh točkah, postavljenih v tri mesta: Atene (razum), Rim (pravo), Jeruzalem (presežno). Tega trojega nam ni mogoče izpuliti. Povsod okrog nas je. Dovolite mi, da vam to na igriv, pravzaprav na šoferski način dokažem.

Le dober kilometer pa povsod korenina

Oni dan sem se peljal skozi Šentjur pri Celju. Zapustil sem kozjansko drobovje iz smeri Slivniškega jezera, skočil preko ozkega mostu na glavno cesto Rogatec – Celje, takoj zatem pa zavil na desno v Šentjur v smeri Dramelj. Med prvim in zadnjim semaforjem tega podeželskega mesteca sem opravil malo miselno igro. Te dni namreč berem Rebulov roman V Sibilinem vetru, ki se odvija v času visokega rimskega cesarstva (II. stol.), in se sploh zanimam za antiko na naših tleh. Zato sem na tistih nekaj ovinkih skozi Šentjur na kažipotih, reklamnih panojih in v imenih trgovin načrtno lovil sledi antičnega, prastaroevropskega, sledi naših tisočletnih korenin. Poglejmo, kaj sem naštel.

  • Kažipot za Rifnik. Ta hrib južno od Šentjurja je mala zakladnica tisočletij. Bil je poseljen že v mlajši kameni dobi (3000 let pred Kr.), na njem so v V. in VI. stol. bile postavljene zgodnje krščanske cerkve.
  • Podjetje Ahac. Mučenec sv. Ahac je bil rimski legionar. Ker je sprejel krščansko vero, je bil za časa cesarja Hadrijana križan na gori Ararat (kjer je pristala Noetova barka). Poleg podjetja in skladišč Ahac, je v Stopčah pri Šentjurju nasproti cerkvice sv. Ahaca še znana gostilna Ahac.
  • Transparent z vabilom na Angelsko nedeljo v Planino pri Sevnici (na veselici bodo igrali Modrijani). Angeli, duhovna bitja Stare Zaveze, Nove Zaveze pa tudi Korana. Kljub krizi tradicionalnih religij angeli krize ne poznajo. Postali so del pop-kulture.
  • Trgovina s tehničnim blagom Akvonij. Po vodnem božanstvu Akvonu, ki so ga tod častili za časa Rimljanov. Na Rifniku so Akvonu v II. stol. zgradili svetišče.
  • Črpalka Petrol. Iz poznolatinskega petroleum, ki ga tvorita besedi petra = kamen in oleum = olje. Antični grški ekvivalent je beseda naphtha = nafta, ki etimološko pomeni plamen. Še slovenski oktani potegnejo po antiki.
  • Veleblagovnica Mercator. Iz latinskega mercator = trgovec, prodajalec, tudi tihotapec. Največji slovenski trgovski sistem s svojim latinskim imenom posredno goji spomin na Rimsko cesarstvo, ki je imelo medcelinsko razvejano trgovino, katere zunanji kraki so segali do Indije in celo do „dežele svile“ – Kitajske.
  • Sam trg Šentjur. Za časa Avstro-Ogrske imenovan tudi Sv. Jurij ob južni železnici. Ime ima po farnem zavetniku sv. Juriju, vitezu in mučencu, ki je bil rimski legionar in je mučeništvo dočakal v času Dioklecijanovih preganjanj. Legendni Jurij, ki ubije zmaja in reši Marjetico, je pravcati evropski arhetip viteškega zavračanja zla in varovanja šibkih; arhetip, ki se ga vsak večer naužijemo v policijskih filmih in nadaljevankah. Jurijev križ (rdeči križ na beli podlagi) je prisoten v številnih evropskih grbih in zastavah.
  • Trgovina Mana. Lahko slovensko žensko ime Mana, Manica, lahko tudi biblijska mana, popotnikom skozi puščavo navržena hrana iz nebes.
  • Lekarna Sv. Jurij. Logotip šentjurske lekarne je klasičen: Higijina čaša s kačo v okolju križa. Kača je sicer tudi na Asklepijevi palici, antičnem simbolu zdravilstva. Smo globoko v grški mitologiji. Kača, ki se levi, pomeni novo življenje, ki ga dočakamo, ko smo rešeni hude bolezni.
  • Šentjurska postaja policije. Beseda policija izhaja iz grške politeia = upravljanje mesta oz. države (polis = mesto). Posredno raba besede policija prikliče starogrško demokratično naravnanost v stvareh redarstva in uporabe sile.
  • Ulica Na Tičnico. Tičnice (nosijo tudi imena kot Tičarica, Tičjek, Tičnik,…) so bile v predkrščanski dobi na vrhu zravnani sveti hribčki, na katerih so ljudje vzpostavljali obredni odnos s pticami, ki naj bi nosile duše na oni svet. Raziskovalec Leopold Sever je v Sloveniji naštel 170 tovrstnih duhovnih hribčkov.
  • Osnovna šola Franja Malgaja. Iz starogrške besede skholé = brezdelje, prosti čas. Brezdelje, se pravi odsotnost fizičnega dela, je bilo pogoj, da se je nekdo lahko posvetil učenju in izobraževanju. Evropska civilizacija je za vse otroke in mlade, bogate ali revne, prva določila „čas brezdelja“, da bi se lahko v svoj in skupni blagor čim bolje izobrazili.

Morala šoferske miselne igre

Morala ob koncu šoferske miselne igre na poti skozi Šentjur je preprosta. Pot med prvim in zadnjim šentjurskim semaforjem dokazuje, da smo tako rekoč na vsakem koraku združeni s tem, kar smo bili. Tudi če nismo do podrobnosti osveščeni o besedah in simbolih, ki jim sledimo, ko stopimo po mleko v trgovino ali po tablete v lekarno, nas te besede in simboli, po večini iz trikotnika Atene-Rim-Jeruzalem, držijo, vodijo in oblikujejo. Ne, ne bomo kar tako nehali biti, kar smo.

Razen, seveda, kot opozarja Toynbee, če se ne bomo sami po neumnem ali načrtno obrnili proti sebi.

 

Pripis: Branko Cestnik je teolog, filozof, pater klaretinec, skavt in bloger.

Avtor fotografij je Vido Kregar, ki je v objektiv fotoaparata uspel ujeti prav vse cerkve, ki so jih v Sloveniji posvetili sv. Juriju.

 
Značke:

21 komentarjev

  • helena

    “Razen, seveda, kot opozarja Toynbee, če se ne bomo sami po neumnem ali načrtno obrnili proti sebi.”

    Kar žal že prav vneto počnemo. Se da ta proces nekako ustaviti?

  • Evropske korenine ni mogoče izpuliti, razen če EU to hoče. In EU to hoče!

    Sedaj je menda že jasno, da so migracije izzvane namerno, z namenom transformacije evropske družbe. To je evropski projekt, ki ni od včeraj.

    Že kmalu po letu 2000 je Mednarodna organizacija za migracije (IOM) izdala priročnik, kako ravnati z migracijami. Deset let kasneje sta vodilna moža IOM in ECRE William Lacy Swing in Mishael Diedning najavila možnost množičnih migracij. V članku v Europes World (2014) oba govorita o migracijah, a ne kot o problemu, temveč kot o procesu, s katerim se upravlja. Pozivata na popolno odprtje meja.

    Leta 2016 je v Evropo prišlo več kot 1,2 mio ljudi, od tega najmanj 70% moških, starih 20-40 let brez dokumentov ali z lažnimi dokumenti. Število terorističnih in kriminalnih dejanj se je do tedaj bistveno povečalo.

    Na nedavni mednarodni konferenci v Strasbourgu, izpeljane v organizaciji Sveta Europe (23. junij) so govorili o migracijah. Toda ne o tem, kako jih zmanjšati, temveč kako jih čim več sprejeti. Po njihovem mnenju bodo migranti Evropo rešili pred demografsko katastrofo. Migranti naj bi bili evropski zaklad, ki bo prinesel razvoj.

  • Sarkazem

    Razvoj, kot evropski zaklad bodo migranti prinesli geografsko proti Afriki in tretjemu svetu ter časovno v srednji vek. Je že res, da so migranti strahovito plodni, zlasti afriški črnci, ki ne morejo, ne znajo in nočejo delati drugega kot seks. Je tudi res, da to ustreza marsikaterim feministično nastrojenim zahodnim ženskam. Toda te navade skupaj z islamistično kulturo bodo evropsko prebivalstvo, zlasti ženski del, pahnile v srednjeveško revščino in trpljenje.
    Žal se res vsaka civilizacija začne podirati sama od znotraj in zapolni jo bolj vitalna in bojevita civilizacija, ki opazuje in čaka njen razpad od zunaj. Kaj žene vrhuško zahodne civilizacije, da sama podira svojo lastno kulturo, bo postalo jasno v prihodnjih letih. Edino upanje je odločnost vzhodnih Evropejcev, ki zaenkrat še vztrajajo, čeprav so premalo močni in vplivni. Zanimivo je, kar se pri nas še ne ve, da se mnogi daljnovidni zahodni Evropejci selijo v vzhodno Evropo.

  • Če pravega pomena vseh teh za enkrat še skoraj povsod prisotnih sim-bolov več ne vidimo in ne slišimo….jih bomo kmalu izbrisali,preglasili in zakrili…nato pa za dolgo pozabili…

  • Bojim se, da je kljub zapisanemu v znatnem delu Evrope, v Sloveniji pa se posebej, relativno skromna volja za ohranjanje krscanske identitete. Manjsinska.

  • Pongre

    No ja, poleg naše sovražijo še posebej tudi perzijsko civilizacijo. Kar ni težko pogruntat glede na to s kom se tepejo v Iraku in Siriji.

    Ker se mi je zdelo zanimivo vprašanje sem šel mal brskat in glej poglej ISIS menda sovraži celo Talibane zato, ker Talibani so menda v zavezništvu z Iranci (Perzijska civilizacija). Tukaj je članek kjer je to razloženo: http://thediplomat.com/2016/01/revealed-why-isis-hates-the-taliban/ in še tule: https://lobelog.com/why-does-isis-hate-shia/ Skoraj bi verjel, če bi kdo trdil, da ISIS predvsem podpira Arabsko civilizacijo ampak je že mal pozno, se mi ne da več brskat. Vsekakor so v osnovi neke vrste verski fašisti.

  • svitase

    Zanimiv pristop gospoda Cestnika.

    Temu bi lahko tudi rekli kulturni turizem. Ko potujemo skozi kraj ali pokrajino kot ozaveščeni turisti, ki proučujemo kulturno komponento razvoja kraja in pokrajine.

    Z njo kulturno bogatimo tudi samega sebe.

    Vendar imam občutek, da oblast promovira zgolj festivalski kulturni turizem, vse ostalo pa zanemarja.

  • svitase

    Samo poglejmo kakšen kulturni zaklad pomenijo naše tisočere cerkve po Sloveniji!

    Pa se to zanemarja. Kulturnega turizma, zlasti romarskega, ni brez cerkev.

    Pa imamo sploh načrt, kako razvijamo ta zelo pomembno področje kulturnega turizma?

    Najverjetneje ne, ker so cerkve za kulturne turiste zaprte.

    Povsem logično je, da obiščeš najprej cerkev, ko prideš v nek kraj. V njej boš spoznal dušo, kulturo in zgodovino kraja.

  • svitase

    To je nezorana kulturna njiva. Kdaj jo bomo obdelali?!

    In kdaj bo v tem smislu predstavljena tudi osnovnošolcem, srednješolcem in visokošolcem?!

  • svitase

    Cerkve ne smejo biti rezervirane le za domače vernike.

  • svitase

    S kulturnim turizmom aktivno ohranjamo in negujemo evropsko krščansko kulturno korenino.

  • svitase

    Pa se bo takoj kdo oglasil: To je nemogoče, ker se lahko zgodijo kraje v cerkvah.

    Ne, če so bo organiziralo tako kot v muzejih. Država naj doda svoje k temu pomembnemu področju kulturnega turizma.

    Po drugi strani pa bi tudi verniki prostovoljno sodelovali in bi bili dežurni varovanci svoje cerkve, ko jo obiščejo kulturni turisti.

  • svitase

    Naj se zgodi aktivna kulturna prenova, ki bo imela pozitivne kulturne posledice tudi pri ljudeh!

  • svitase

    Ljudje bodo dojeli, da je to njihova kultura, njihova kulturna prepoznavnost doma in v svetu!

  • svitase

    Vzpostavili in utrdili bodo spoštljiv odnos do svoje, do slovenske kulture, do naših prednikov.

  • svitase

    S tem bodo negovali svojo kulturno bit.

  • Martin_

    Avtor je napisal točno to, kar vem, ni pa napisal tistega, kar ne vem. Zato razpisujem glasovanje. Je kdo za to, da se obrnemo proti sebi?

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti:

Vi ste verjetno prijavljen objavi komentar


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI