O netoleranci do netolerantnih

Žiga Turk 26.8.2017 6:15
 

Foto: Jože Suhadolnik / Delo

Ne moremo biti tolerantni do netolerantnih! Infografika na to temo (vir) je krožila po internetu od dneva, ko je »desničar« v Charlottesvillu povozil protestnico, do dneva, ko je »kombi« v Barceloni povozil 14 sprehajalcev. Netoleranca do nacizma je bila dovoljena in zaželena, do netolernace do islamizma ni bilo tolerance.

Netoleranca do netolerantnih je na prvi pogled globokoumna misel in je zadnja linija obrambe tistih, ki so nagnjeni h komandiranju in avtoritarnemu urejanju družbe. Hočejo povedati, »ne, ne moremo dajati medijskega in uličnega prostora tistim, ki so netolerantni. Ker če bomo do njih tolerantni, bodo za svojo netolerantnost pridobili ljudi in bo njihova netoleranca uzakonjena. In tolerance v družbi bo konec. Toleranco v družbi imamo lahko samo tako, da smo netolerantni do netolerantnih«.

Po zapisanem je menda jasno, da gre za bistroumni nesmisel. Pravilo se vrti v krogu in samo sebe ugrizne v rep. Krog presekamo tako, da se vprašamo, kaj pa sploh pomeni, da je nekdo netoleranten in kdo določa, kdo je netoleranten.

Vrste netolerance

Ena oblika netoleranca pomeni, da ne bomo tolerirali določenih besed ali dopuščali določenih zborovanj. Netoleranca bo posegla v človekovo pravico svobode govora in svobode združevanja. Oblika tovrstne netolerance so npr. zaplembe revij, preganjanje govora, prepovedi koncertov in seveda tudi druge oblike pritiska na to, da se določene ideje utiša.

Druga oblika netolerance je netoleranca do manjšin, do tujcev, do bogatih, do jedrskih elektrarn, do obratov za predelavo odpadkov, do cerkvenega zvonjenja, do zasebne lastnine, do kakšnega spomenika … Nekaj je, česar nočemo, ne maramo. Gre za neprenašanje nečesa, kar obstaja v materialnem svetu, česar ni mogoče poslati po internetu, ampak je snovno in je mogoče objektivno ocenjevati in meriti.

Netoleranca do snovnega se lahko izraža na dva načina – fizično, tako, da pač zrušimo spomenik, pobijemo bogate, ovijemo cerkvene zvonove s cunjami, postavimo ograjo proti migrantom … In izraža se lahko tako, da govorimo proti stvarem, ki jih ne prenašamo oz. do katerih smo netolerantni.

Če povzamemo, lahko govorimo o teh vrstah netolerance: (1) netolerantni smo do govora in zborovanj, (2) netolerantni smo do dejanj in (3) netolerantni smo do govora in zborovanj, ki napeljujejo k dejanjem.

Kdaj je netoleranca dopustna

Vprašanje je seveda, kdaj te tri oblike netolerance niso dopustne. Najlažja je odločitev v primeru (2). Posledice dejanj (npr. zrušitev spomenika, poškodba zvona, linč črnca) so objektivno merljive v snovnem svetu in če predstavljajo kaznivo dejanje, potem se storilca pač kaznuje. Ne dosti težja je odločitev v primeru (3). Če govor in zborovanja pomenijo realno napeljevanje na aktivnosti, ki bi za posledico lahko imele dogodke iz (2), potem se to preganja kot napeljevanje h kaznivemu dejanju.

In potem je tu še netoleranca do govora, ki pa nima neposrednih kaznivih posledic. Ki (1a) morda koga žali in prizadene ali pa, ki (1b) zagovarja spremembo zakonodaje, ki bo spremenila, kaj je kaznivo in se preganja v smislu netolerance (2) in (3). Moje mnenje je, da država netolerance tipa (1a) ne bi smela preganjati. Vsak je lahko užaljen in arbitrarno določanje, kaj je in kaj ni žaljivo, široko odpira vrata utišanju vsega govora, ki nekomu ni všeč. Začne jokati, da je užaljen in nekomu bodo zato zalepili usta. Naj prizadeti svojo čast in dobro ime rešujejo z zasebnimi tožbami, ne pa, da bo država tehtala neko abstraktno sorazmernost, ne da bi natanko vedela, kdo in koliko je prizadet.

Zares težka je samo odločitev v zvezi z (1b). Kako svoboden je govor, katerega cilj je sprememba ustavne ali zakonske ureditve? Moramo tolerirati govor, ki se zavzema za to, da bi ukinili demokracijo, zasebno lastnino, svobodo govora, enakopravnost spolov, pravico do splava?

Konzervativci smo do sprememb nezaupljivi, hkrati pa verjamemo, da je v ljudeh nek prirojen občutek za prav, ki ga je treba preliti v zakonodajo in v njej zapisati, kar ljudje čutijo, da je prav. Če bo zakonodaja taka, bo prisile v družbi kar najmanj. Če je dovolj velik kvorum za spremembo zakonodaje, ki posega v osnovne človekove pravice, potem je to po mojem mnenju zadostna varovalka, da tudi z zvito propagandno in populističnimi prijemi dovolj velike večine za kratek čas ne moremo zavesti v dolgoročno nespametne odločitve. Dr. Bučar je na to mislil, ko je rekel, da je treba ustavo spreminjati s tresočo roko.

Če povzamem

Netolerantni moramo biti do kaznivih dejanj in do tistih besed, ki napeljujejo na kazniva dejanja. Pravilo zdaj kar naenkrat ne ugrizne več v svoj rep. Vse drugo je treba tolerirati, kar pa ne pomeni, da se z njimi strinjamo. Tako definirana toleranca ne potrebuje nobene vrednostne ali etične ocene vsebine, ki jo toleriramo in ki je samo umetelen izgovor za utišanje.

Če pa pristanemo na pravico do netolerance do netolerantnih, lahko povsem poljubno, beri, s pravico močnejšega (ki določa, kaj je netolerantno) posegamo v pravico svobode govora in združevanja ter se oropamo tekmovanja idej, ki edino lahko pripelje do napredka.

 
Značke:

20 komentarjev

  • Zadeva je zelo preprosta, netolerantni moramo biti do Zla. Kaj je Zlo pa vsak v sebi prav dobro ve.

    • Čedalje več je takih ki ga ne prepoznajo!

      • Svobodno izbiro med Dobrim in Zlim je Stvarnik položil v vsakega od nas. Res pa je, da včasih ta izbira ni ravno svobodna.

    • slehernik

      No, Zlo je tisto, kar “mi” imenujemo “skrajna desnica”, “fašisti”, “rasisti”, a ne – “mi” to na noben način ne moremo biti! In to potem piše v časopisih in je naslikano v medijih.

      Pri takih stališčih, ki jih, kot kaže, zdaj goji “levica”, ko zganja svojo lažnivo in nekorektno propagando po svetu, je pogovor in minimalno soglasje v družbi nemogoče doseči.

    • slehernik

      No, Zlo je tisto, kar “mi” imenujemo “skrajna desnica”, “fašisti”, “rasisti”, a ne – “mi” to na noben način ne moremo biti! In to potem piše v časopisih in je naslikano v medijih.

      Pri takih stališčih, ki jih, kot kaže, zdaj goji “levica”, ko zganja svojo lažnivo in nekorektno propagando po svetu, je pogovor in minimalno soglasje v družbi nemogoče doseči.

    • Lahko rečemo tudi, da je levica ki si je uzurpirala preveč moči, zlo !
      In da to stanje vpliva na nastajanje čedalje več skrajnih desnih strank (kar je nujno)!

  • Če smo lahko netolerantni do netolerantnih pomeni, da smo lahko vsi netolerantni. Težava je v tem, da levičarski skrajneži mislijo, da imajo samo oni ekskluzivno pravico določati, kaj se tolerira in kaj ne. Tako so oni sami netolerantni do vseh ostalih, ki razmišljajo drugače in torej glavni vir netolerantnosti.

    Kaj se tolerira in kaj ne, je odvisno od hierarhije vrednot. Npr., če nam življenje veliko pomeni, ne bomo tolerirali umorov nerojenih otrok. Če nam razuzdanost in neodgovornost, ki pripeljeta do neželene zaploditve življenja, pomenita več kot življenje, bomo tolerirali razuzdanost in neodgovornost ter umor nerojenega otroka. Levičarskim skrajnežem je neodgovornost pomembnejša od življenja, mnogim je življenje bistveno pomembnejše od neodgovornosti. Levičarski skrajneži tolerirajo neodgovornost, ne tolerirajo pa pravice do življenja, kar je skregano s temelji etike.

    Revolucionarnemu prevratu vrednot naj bi sledil tudi družbeni prevrat. To je ideologija, ki je podlaga delovanju teh levičarskih skupin.

  • svitase

    Odlično Alfe!

    Vendar se zlo večkrat razrašča, ko še ni kaznivo dejanje, ker še ni prišlo do uresničitve kaznivega dejanja.

    Marsikaj tudi ni kaznivo dejanje, pa je moralno etično nesprejemljivo.

    Na primer: neobsodba totalitarizmov, kar ima daljnosežne posledice za človekove pravice in svoboščine, izničevanje vloge družine….

  • Žiga, daj piši raje o čem takem, na kar se spoznaš, npr o računalnikih, al kako je že rekel Prešeren o čevljih.

    Izrek, ki ga komentiraš, “bistroumni nesmisel” po tvojem, se imenuje “Paradoks svobode”. Prvi ga je uporabil že Platon v antiki, med drugimi pa tudi Churchill in Einstein, slednji po tem, ko je prebegnil v ZDA in je vedel, kaj Nemci počnejo z Židi.

    Za “paradoksom svobode” se skriva komplet zakonodaja in izvrševanje le te preko policije ter konsekvence s sodiščem in zaporok, kot recimo končno instanco. Tak sistem deluje preko celotne zgodovine in se imenuje RED. Onemogoča vsaj v velikem delu poseganje v mojo in tvojo zasebno svobodo. Nasproti reda je seveda ANARHIJA, ali če želiš neupoštevanje pravnega sistema in nedelovanje institucij ki sledijo.
    No tu smo pa že bližje domačim, slovenskim navadam, ali če želiš toleranci do netolerantnih. Ljubljanski župan je le tipičen primerek, kakršnih lahko najdeš do zdravnikov do zadnje čistilke.

    • Zdravko

      Povsem neupravičeno ste napadli g. Turka. Če vi veste več o tem od njega, to ni njemu v sramoto. Vam pa je takšno obnašanje. Zato je vse kar ste napisali malo vredno.

      • ZigaStupica

        TomoK je argumentiral, da je zaznal nek izpad vsebine.

        Argumente s kritiko si g. Turk gotovo želi prejeti. Saj kaže namen hoditi po všečni politični poti (npr. resetiranci, javna izjava zoper organe SDS, javna izjava da Slovenci zapenjajo resnico).

        Kar je TomoK začel robato, pa se lahko na politični poti zbrusi.

    • TomoK,
      menite, da ste nekaj povedali bolje in več kot Žiga Turk?
      Niste. Z zaničljivim nagovorom ste pokazali samo svojo prepotentnost.

      Žiga Turk je konsistentno popeljal svoje razmišljanje od uvodoma omenjene infografike do sklepa, kjer je izrazil mnenje, da moramo biti netolerantni do kaznivih dejanj in do tistih besed, ki napeljujejo na kazniva dejanja, tolerantni pa do vsega drugega, četudi se z drugim ne strinjamo.

      Strinjam se z Žigo Turkom.
      V ustavi imamo zapisane človekove pravice in temeljne svoboščine, med slednje spada tudi svoboda izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja. Vsakdo lahko svobodno zbira, sprejema in širi vesti in mnenja.
      Ne potrebujemo zakonodaje, ki bi vodila v omejevanje svobode izražanja za govorico, ki ne napeljuje h kaznivim dejanjem, čeprav se morda kdo ob taki govorici počuti prizadetega ali užaljenega. Zanj obstaja pot zasebne tožbe, da izterja svojo “pravico”.

      Če prav razumem zaključni stavek članka, ta priča, da se Žiga Turk zavzema predvsem za to, da v Sloveniji ohranimo svobodo izražanja in združevanja, kakor je zapisano v Ustavi RS.

      Nekateri (nomina sunt odiosa!) namreč hočejo to svobodo z zakoni omejiti in ukrojiti po svojih merilih in kriterijih.
      To bi bil velik korak nazaj v demokratičnem razvoju mlade slovenske države, kajti oblastniki so svobodo govora omejevali po lastnih kriterijih že v proslulem komunističnem režimu, zato da bi utišali drugače misleče od sebe. Pa se jim je kjub temu “zgodilo” ljudstvo, demos.

      TomoK, ali je mogoče, da ob svoji (navidezni) pravni podkovanosti še niste slišali za zloglasni 133. člen Kazenskega zakonika SFRJ, ki je sankcioniral takoimenovane “verbalne delikte”?

      Mimogrede, kaj že pomeni izraz “zaporok”?

    • Če najprej prisluhnemo pravemu pomenu besed,se stvari zbistrijo:nasprotje od reda sta nered-kaos in zmeda,nasprotje od anarhije pa je taka ali drugačna oblika vladavine.Tako lažje zagledamo najpomembnejšo resnico:prvi pogoj za sleherno sožitje ter končno za preprečevanje zdrsa v kaos je obvladovanje samega sebe.

    • Tebi, arogantežu, noben Platon ne pomaga. Poznani so na primer doktorji matematičnih ved, ki jih v resnici ne potrebujemo, ker so komaj kaj koristni svetu. Njihovo znanje je znanje brez aplikativne vrednosti, so empatično defektni, nadomeščajo jih empatični, morda za spoznanje manj globinski, a sodijo med LJUDI…..

      Žiga je napisal tako, da se pojmi lahko ločujejo. Za poštene ljudi je edino to važno!

  • svitase

    Brez 10 božjih zapovedi ne gre. Pa je med njimi veliko takih, ki niso kaznivo dejanje.

    Razraščanje korupcije je velik problem, kar vsekakor pomeni zloraba svobode.

    Aktualna je:

    – zloraba oblasti
    – in zloraba svobode.

    Zanimivo bi bilo videti celokupen prikaz na katerih področjih in v kakšnih oblikah se pojavljajo.

    In na kakšen način krepimo vrednotno jedro v slovenski skupnosti, ki prepoznava obe zlorabi in se bori za njuno izničenje.

  • svitase

    Splošno znano je, kako so mladi v preteklosti zlorabljali svojo svobodo in si z njo uničili življenje ( mamila, alkohol, nezvestoba, nedelo…..

    Podobnih primerov zlorabe svobode pa je veliko na različnih področjih.

    Tudi, živim nezdravo življenje, in s tem storim gorje sebi, bližnjim in skupnosti.

  • svitase

    Čim pristopimo tako, da vidimo le eno, ne pa drugo stran, nimamo celotne slike in smo tudi manj prepričljivi.

  • svitase

    Do zlorab pride v eno ali drugo stran, ko niso dobri vrednotni temelji.

    Zato, utrdimo vrednotne temelje, pa ne bo zlorab!

    Pa bomo živeli v prijetni vrednotni harmoniji v slovenski skupnosti!

  • “Ker če bomo do njih tolerantni, bodo za svojo netolerantnost pridobili ljudi in bo njihova netoleranca uzakonjena.”
    ===========================

    In potem bo njihova netoleranca nadvladala našo netoleranco.
    Tega pa ne bomo dovolili, ker če bi, potem na oblasti ne bi bili mi ampak nekdo drug. Temu ni tako in to se ne bo nikdar zgodilo.
    (parafrazirani Stane Dolanc)

  • Martin_

    Vredno branja. Ko ideje tekmujejo, pa je potrebno izbrati najboljšo.


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI