Do kdaj še požari na Kraškem robu?

Vojko Bernard 24.8.2017 6:10
 

Na spletni strani http://www.kraskirob.si so objavljene slike požaru na Kraškem robu 10. avgusta 2012 in obisku pogorišča po letu dni.

Gasilci delajo več ali manj prostovoljno, čeprav bi gašenje na Kraškem robu morale plačati Slovenske železnice, saj so odgovorne za požare ob železniški progi. V mednarodnem društvu za zaščito okolja in narave Alpe Adria Green (AAG) smo gasilcem izredno hvaležni za njihovo delo. Čeprav so stalno življenjsko ogroženi in utrujeni, nikoli »ne jamrajo«, pač pa iščejo rešitve, kako bi čim prej pogasili požare ob progi, ki ogrožajo tako tamkajšnje prebivalstvo kot tudi domače in divje živali ter samo naravo.

Dosedanja razprava v javnosti in državnih organih o projektu »drugi tir«, nas spominja na igro »Kdo bo koga?«. AAG se je že pred časom odločilo, da podpre projekt, ki ga je predlagala skupina zbrana okoli dr. Duhovnika in v kateri sodelujeta tudi dva člana AAG. Ta projekt je po naši oceni najbolj naravovarstveno usmerjen, energetsko varčen ter ima načrtovana dva tira. S tem obstaja možnost, da se stari železniški tir odseku Črnetiče-Rižana preneha uporabljati. Vladni zakon zagovarja enotirno novo železniško progo s tem, da bi se v prihodnosti zgradila še dodatna proga. Do takrat pa naj bi se ohranila stara proga!. Po našem mnenju to niti ni racionalno in bo ta dograditev zopet odvisna od trenutnega razpoloženja vlade, ki bo na oblasti. S sedanjim predlogom trase bi bila uničena še Osapska dolina z izjemno tehnično dediščino, saj poseže v enega od sedmih najbolj varovanih rezervatov v EU, zaradi česar zahodni sosedje že uveljavljajo pravice, če zanemarimo vpliv na kraški vodonosnik. Posegi v kraško podzemlje, kot jih predlaga skupina, ki jo vodi dr. Duhovnik, pa bi bili pri izgradnji 4 km tunelov bistveno manjši in lažje nadzorovani kot z izgradnji več kot 20 km tunelov, ki jih je predlagala vlada.

Vladni zakon, da bi po stari progi vlaki vozili v smeri Kopra, torej po strmini navzdol, je zastrašujoč. Kot nam je poznano, vlaki na strmini zavirajo, pri tem pa se iskrijo zavore. S tem pa obstaja nenehna nevarnost požarov. Samo preteklo leto so gasilci pogasili 15 požarov na območju Kraškega roba, v zadnjih letih jih je tam bilo nekaj sto, vse pa so povzročile vlakovne kompozicije. Če je kakšno leto požarov manj, se v naslednjih letih pojavijo z veliko večjo intenziteto in povzročijo nepredstavljivo škodo. Takšen je bil požar v začetku avgusta 2016, ko so to območje gasile vse razpoložljive primorske in tudi nekatere druge gasilske enote.

Z dvotirno progo, ki jo predlaga strokovna skupina dr. Duhovnika, bi preprečili vsakoletne požare, ki se dogajajo zaradi zaviranja vlakov na Kraškem robu, obvarovali pa bi tudi vodne vire, ki oskrbuje celotno območje slovenske Istre. Ob železnici bi bila med drugim postavljena tudi protihrupna zaščita, kar bi za krajane pomenilo boljše pogoje za življenje, zaščitene živali pa ne bi bile več v nevarnosti.

Znano je, da je območje Kraškega roba pod varstvom Nature 2000. Naravni habitat, ki ga ogrožajo požari, je dom številnih zaščitenih živalskih in edinstvenih rastlinskih vrst. Požari na tem območju imajo izjemno negativen vpliv na zimzelene hrastove gozdove in na zaščitene živalske vrste, kot je sova uharica, ki ima gnezdišča prav v skalnih stenah Kraškega roba, kjer je besnel avgustovski požar. Požari ob progi povzročajo tudi škodo na kmetijskih zemljiščih, nasadih, vinogradih. Ne obstajajo rešitve, da bi na obstoječi trasi, ki bo po vladnem predlogu namenjena za vožnjo vlakov v smeri proti Kopru, s katerimi bi povsem odpravili nevarnost požarov in tako vzpostaviti večjo požarno varnost širšega območja ob progi. Z ukrepi se možnosti zanje le zmanjšajo, ne morejo pa se odpraviti.

Železniška proga ne povzroča preglavic le s požarnega vidika, problem so tudi številne povožene zaščitene živali. Obstoječa proga, po poročanju Zavoda RS za varstvo narave, predstavlja nevarno oviro za migracije živali (srnjad, medvedi, volkovi). Tako je na primer v preteklosti odmevala zgodba povožene medvedje družine pri Zanigradu

Herbicid glifosat, s katerim se uničuje plevel, predvsem letni širokolistni plevel in trave, ki se kot protipožarni ukrep uporablja v širšem pasu ob železniški progi, uničuje vso vegetacijo, ruši prehranske splete občutljivega kraškega ekosistema in kontaminira vodne vire na tem občutljivem območju. Pri projektni rešitvi premostitve Kraškega roba, ki jo predlaga skupina dr. Duhovnika, takšni ukrepi niso potrebni.

Vlaki, poleg zgoraj navedenega, na sedanji trasi med Črnotičami in Rižano ogrožajo redke rastline in živali, med njimi je kar nekaj vrst metuljev, ki so se ohranile na Kraškem robu, so pa so zaradi negativnih posledic železniškega prometa ogrožene, čeprav so uvrščene na seznam najbolj ogroženih vrst v Evropi in so pod varstvom Nature 2000ozir

Železniški promet po obstoječi trasi preko Kraškega roba povzroča:

  • degradacijo zemljišč ob progi;
  •  podore kamenja nad vasicama Podpeč in Bezovica (nad vasjo s Kraškega roba odtrgana velikanska skala preti vasi, ki so posledica tresljajev, ki jih povzročajo vlakovne kompozicije;
  • nizko vrednost nepremičnin zaradi hrupa vlakov, smradu in onemogočenega nočnega miru;
  • negativen vpliv na trajnostni razvoj zelenega turizma na Kraškem robu, ki bi bil, brez železnice z vsemi njenimi slabostmi, izredno privlačen zaradi naravne in kulturne dediščine.

Železniška proga, ki poteka čez zavarovano vodovarstveno območje vodnega vira Rižane, je dotrajana in prekomerno obremenjena, kar predstavlja veliko nevarnost v primeru izlitja nevarnih snovi. Samo vprašanje časa je, kdaj bo prišlo do katastrofe, saj so vsi odtoki s proge speljani znotraj vodovarstvenega območja. Izlitje nevarnih snovi bi zajetje vodnega vira doseglo v manj kot dveh urah in ga uničilo za nekaj naslednjih desetletij.

V medijih zasledimo samo podatke o višini stroškov predlaganih variant trase bodoče železniške proge Divača-Koper, nikjer pa nismo zasledili, koliko bomo v prihodnjih letih plačali za gašenje, eventualno za sanacijo onesnaženih voda in sanacijo podorov. V mislih imam stroške v naslednjih letih obratovanja obstoječe proge, ko bomo čakali, da se katera od bodočih vlad odloči, da bo zgradila še manjkajočo dodatno progo Koper-Divača. Ravno tako ne najdemo podatka, koliko prostovoljnih ur letno opravijo gasilci za gašenje požarov, ki izbruhnejo zaradi »iskric« pri zaviranju vlakovnih kompozicij, in koliko jih je bilo pri opravljanju tega nevarnega dela poškodovanih. Vse te stroške je potrebno prišteti k vladnemu projektu, saj lahko le tako pridemo do prave cene vladnega »drugega tira«, da jo lahko primerjamo s stroški alternativnih rešitev, ki jih ponujajo slovenski projektanti.

Gasilci delajo več ali manj prostovoljno, čeprav bi to delo morale plačati Slovenske železnice, saj so odgovorne za požare ob progi. V AAG smo gasilcem izredno hvaležni za njihovo delo. Čeprav so stalno življenjsko ogroženi in utrujeni, nikoli »ne jamrajo«, pač pa iščejo rešitve, kako bi čim prej pogasili požare ob progi, ki ogrožajo tako tamkajšnje prebivalstvo kot tudi domače in divje živali ter samo naravo.

Pripis uredništva:

Kot nam je potrdil Vojko Bernard, predsednik AAG, so se že v času sprejemanja zakona o drugem tiru zavzemali proti nameravanim rešitvam. 18. aprila 2017 so pozvali Vlado RS, da odstopi od zakona, ki ga je predlagala Državnemu zboru v obravnavo in sprejem, vendar je očitno, da tega dopisa niso niti obravnavali. Prav tako so pisali Komisiji DZ za infrastrukturo in vsem poslanskim skupinam v DZ, da zavrnejo predlagani zakon, vendar je očitno, da poslanci njihovega opozorila, kljub temu da je bilo pravočasno poslano, niso vzeli dovolj resno. DZ je tako dokazal, da jim ni mar ne za okolje in naravo ne za zdravje ljudi, ki tam živijo, in gasilcev, ki morajo gasiti požare, ki jih povzročajo vlakovne kompozicije. Na koncu so se obrnili tudi na Državni svet.

 
Značke:

5 komentarjev

  • svitase

    Očitno vlada sprejema nesonaravne odločitve.

    Bije uničujoč boj proti naravi in stvarstvu nasploh.

  • Do kdaj še požari na Kraškem robu?

    Dokler komunisti in njihovi mladiči ne izgubijo oblasti. Muslimani so bolj razumni in bodo že nekaj ukrenili.

  • Igor MB

    Hvala za tale prispevek. Ekologi so svoje delo opravili, kot se šika.
    A še vedno čakam, da se v dvomilijonski Sloveniji najde en sam ekonomist in naredi analizo stroškov in ugodnosti, ki bo vključevala zgornje ugotovitve ekologov.

    Ups. Upam, da nisem ta ekonomist, ki ga čakam kar jaz. Upam, da je kdo bolj kompetenten. 😉
    Igor Đukanović

  • Zdravko

    Če bo zaradi tega kaj več ekologov glasovalo proti na referendumu, potem dobro.
    Sicer sem jaz vse bolj za odsek tira Koper – Trst in rešitev koridorja Ljubljana – Trst – Benetke. Če je to preko Sežane, naj bo, tam je treba najti rešitev. Če je kakšna druga, tudi prav. Vendar koridor Benetke – Dunaj, oz. Budimpešta je tisto v kar je potrebno vlagati.


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI