Oh, te ženske … in reklame

Martina Krečič 22.8.2017 6:15
 

Foto: http://www.portaloko.hr

Ali je vpetost v poklicno delo in navržena floskula o popolni usklajenosti z družinskim življenjem res merilo uspešnosti in izpolnjenosti ženske? Tudi ne vem, komu je potrebno zasledovanje ‘uravnoteženih spolnih kvot’ na vseh področjih in za vsako ceno?! O tem bomo lahko govorili, ko bodo v porodnišnicah poleg ženskih uvedli še moške oddelke.

Družinina oglasna priloga običajno po najkrajši možni poti roma v škatlo s starim papirjem. Samo zato, ker je ‘reklama’. Reklame pa vedno jemljem z veliko mero rezerve: nekdo za dosego boljših (poslovnih) rezultatov predstavi svoje ‘tržno blago’ (proizvode, ideje, rešitve, storitve …) kot najboljše, najučinkovitejše, (skoraj) edino ‘ta-pravo’. Seveda: zate, dragi potrošnik. Da bi tebi ustregli in ti preprečili nepopravljive posledice, ki te čakajo, če ne upoštevaš naših dobrohotnih predlogov. Vse ostalo je v ‘drobnem tisku’ – »očem nevidno«.

Vsi pa nismo mali princi in večinoma nimamo časa za razmišljanje, kaj v resnici hočemo, kaj je dobro za nas, kaj nepomembno ali nepotrebno. In srkamo. Vse, kar vidimo in slišimo. Naša podzavest pa tudi tisto, česar naše oči ne vidijo in ušesa ne slišijo. In postopno, ne da bi se zavedali, spreminjamo naše poglede in stališča. Nekoč pa (morda) ugotovimo, da z najsodobnejšim ‘neobhodno potrebnim’ pripomočkom vendarle nismo srečnejši. Morda se celo čutimo opeharjene, saj smo probleme le zamenjali, ne pa tudi odpravili. »Morda«, pravim. Ker nisem prepričana, da (vedno) razmišljamo, (o)vrednotimo ter objektivno presojamo. Ker se morda preveč prepuščamo toku: naj drugi namesto nas in za nas iščejo rešitve. Pozabljamo pa, da posledic našega nekritičnega in nepremišljenega ravnanja ne bodo nosili ‘drugi’, ampak sami.

Karikiram in pretiravam? Morda.

Enakopravnost in enakost – kaj tu ni jasno?

In kaj ima s tem oglasna priloga zadnje Družine (št. 33), ki je poleg običajnega ‘romanja v škatlo’ doživela še zvočno spremljavo? In zakaj sem zavpila (»Kaj se pa gredo?!«), ko sem jo privlekla iz sredine časopisa in zagledala debelo izpisan naslov »Uspešne poslovne ženske«?

Ker mi je bila prva asociacija: Resolucija o družinski politiki, ki jo je te dni dalo v javno razpravo Ministrstvo za delo, družino in enake možnosti, in ena prejšnjih: Resolucija o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških 2015 – 2020.

In če sem še vedno edina, ki so ji lasje skočili pokonci, naj še pojasnim: v obeh dokumentih državne politike je eden pomembnih ciljev ‘prevzgoja žensk’ zaradi »…trdovratnih predstav samih žensk o njihovi vlogi in “nenadomestljivosti” kot mater … Zato moramo v prihodnje še več pozornosti nameniti ukrepom, ki bodo posvečeni odpravljanju stereotipov in kulturnih ovir, ki definirajo vloge spolov v družbi in družini.«

In potem najdem ‘lekcijo prevzgoje’ v moji Družini! Opravičujem se, če je moj subjektivni pogled povsem omračen in vidi strahove, kjer jih ni. Toda povsem jasno mi je, da je oglas stvar ‘trgovine’: nekdo je plačal (za) nekaj, za kar meni, da mu bo na nek način povrnjeno v večji meri, kot je bil vložek. Kaj pa je ‘tržno blago’ v tem primeru? Ne vidim smiselnih ekonomskih ‘dobičkov’ oglaševalcev. Prej me (spet ta moja paranoja!) misel pripelje na stalnico: vojna proti družini. V čigavem imenu in s kakšnimi interesi – o tem se mi ne sanja. Vem le, da si na tak način skupaj kopljemo grob: tisti, ki nas prepričujejo o neverjetno izpolnjenem in osrečujočem življenju, v katerem nadvse uspešno združuješ in opravljaš dve funkciji, ki bi vsaka zase zahtevali celega človeka, in tisti, ki ‘pademo na finto’ ter to sprejemamo kot izziv, da ga preizkusimo. (Le kdo zmore udobno sedeti na dveh stolih hkrati?)

Dobro blago se sàmo hvali

Da ne bo pomote: prav nič nimam proti ženskam, ki so se izpostavile in posredovale svoj (‘naročeni’?) pogled: ne poznam jih niti v poslovnem niti v zasebnem smislu. Razen posameznih naključnih stavkov niti nisem brala njihovih odgovorov. Močno me moti zgolj (sublimni?) poudarek takega sporočila: merilo uspešnosti in izpolnjenosti ženske je njena vpetost v poklicno delo (in navržena floskula o popolni usklajenosti z družinskim življenjem). Tudi ne vem, komu je potrebno zasledovanje ‘uravnoteženih spolnih kvot’ na vseh področjih in za vsako ceno?! O tem bomo lahko govorili, ko bodo v porodnišnicah poleg ženskih uvedli še moške oddelke.

Precej manj se sliši in bere o moških, ki uspešno združujejo poklicno in družinsko ‘kariero’. Morda pa je to naslednji korak, ki nam ga pripravljajo tisti, ki delujejo ‘za enake možnosti’? Do takrat pa čuvajmo ‘zdravo pamet’. Če še ni prepozno …

 
Značke:

2 komentarja

  • Se zelo strinjam z razmišljanjem avtorice članka.
    Posebej, ker eno od teh uspešnih podjetnic poznam – ne bom komentirala. Sem pa pristaš tega, da se neha zapostavljati pomen matere in žene za vsako družino. Kar ne pomeni, da moški ne sme nikoli prijeti za metlo.
    Ampak – nekje mora tudi Družina zbrati denar za izhajanje, naročnina verjetno ni dovolj.

    • in tole zadnje…mora “verjetno” namreč denar za preživetje- zbrati tudi vsaka od oseb-takih in drugačnih delavcev,ki jih jaz poleg reklam različnih podjetij in firm ter samoreklam videvam zadaj za njimi…Če pa res zadostuje princip;”dobro blago se samo hvali”potem tudi ni treba ne gornjega prispevka ne najinih komentarjev…


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI