Dr. Andrej Umek: Na referendumu »drugi tir« je ZA glas za Balkan, PROTI je glas za Evropo

Časnik 20.8.2017 6:17
 

Dr. Andrej Umek: Časi vase zaprte Jugoslavije so, hvala Bogu, dokončno minili in država mora v železniško infrastrukturo vlagati veliko več!

»Problematika ”drugega tira” načenja v Sloveniji nikoli jasno zastavljeno vprašanje, kateremu delu Evrope želimo, da Slovenija pripada. Prepričan sem, da vsi zagovorniki ”drugega tira” želijo Slovenijo kot del Zahodnega Balkana in mi, ki nasprotujemo, kot del Srednje Evrope. Za volivce mogoče ta dilema ni tako jasna, žal. Mislim, da bi bilo potrebno pred referendumom bolj jasno povedati, da  ZA pomeni glas za Balkan in PROTI glas za Evropo

Končuje se poletni čas, pričela se bo uradna referendumska kampanja. Vlada, ki sporni zakon zagovarja, si je zagotovila namenskih 97.000 EUR za potrebe te kampanje ter imenovala večjo strokovno skupino, sestavljajo jo večinoma strokovnjaki za komuniciranje z javnostmi, še pred uradnim začetkom kampanje pa ji je uspelo utišati večino vplivnih medijev. To zanjo seveda ni bila preveč težka naloga, saj tiskane medije in komercialne televizije uspešno nadzoruje preko svojih državnih podjetij, ki so največji naročniki reklamnih oglasov, javni zavod RTV Slovenija je pa itak podrejen aktualni vladni politiki.

Na podlagi informacij, ki smo jih državljani dnevno deležni s strani vladi pokornih ali vsaj finančno odvisnih medijev, nam je vsiljeno mnenje, da je izgradnja drugega tira železniške proge med Divačo in Koprom projekt, ki naj bi bil ključen za prihodnji razvoj slovenskega gospodarstva. Ali je temu res tako, smo prosili za mnenje prof. dr. Andreja Umka, vrhunskega strokovnjaka gradbene stroke in slovenskega politika, ki je bil od 1996 do 1997 minister za znanost in tehnologijo Republike Slovenije v Drnovškovi vladi, leta 2000 pa je bil minister za okolje in prostor Republike Slovenije v Bajukovi vladi.

Profesor Umek nam je povedal, da je drugi tir železniške proge lahko le začasna nikakor pa ne končna rešitev logistične infrastrukture, ki jo Slovenija nujno potrebuje. Opozoril je, da je južna železnica edina od štirih primarnih prometnih koridorjev za prehod preko alpsko-dinarske bariere, na katerem se, razen elektrifikacije, od 19. stoletja dalje ni zgodilo nič pomembnega. Ostali trije primarni koridorji Simplon, Gothard in Brenner so bili posodobljeni ali pa so dela še v teku. Dela na varianti Južne železnice Graz-Celovec-Beljak-Udine-severnojadranska pristanišča (Obvozni koridor) so tik pred zaključkom. S tem projektom, če Slovenija na njega ustrezno ne odgovori, bi nas Avstrija in Italija de facto izrinili iz vitalnih prometnih povezav znotraj EU in nas vključili v zahodni Balkan. Izgubili bi to, kar nam je dala Južna železnica.

Bistveno je, da ima Luka Koper okoli 12 milijonov ton prevoza po železnici, Trst pa okoli 40 milijonov ton. Meja med enotirno in dvotirno progo je pri okoli 24 milijonov ton. Dvotirna proga po predlogu prof. Duhovnika, ki ima predračunsko vrednost samo 800 milijonov, je za okoli 2,2 milijarde cenejša od predloga, ki nam ga vlada z zakonom, ta je sedaj prepuščen odločanju na referendumu, vsiljuje.

Južna železnica med Dunajem in Trstom je bila, kot nam je povedal dr. Umek, od njene izgradnje pa vse do začetka 1. svetovne vojne gonilo razvoja gospodarstva, saj se je Slovenija v tem času gospodarsko najhitreje razvijala in dohitela in prehitela vse avstrijske pokrajine razen Dunaja in Prage. Zato je potrebno poudariti, da je za slovensko gospodarstvo Slovenije vitalnega pomena konkurenčna prometna povezava Koper/Trst-Ljubljana-Graz, vendar konkurenčnosti te povezave, navezave Luke Koper na srednjeevropski prostor po Umkovem mnenju izgradnja drugega tira ne zagotavlja. Njegovi tehniški performansi so bistveno pod standardi Obvoznega koridorja, v Divači pa bo pripeljal na progo, ki od 19. stoletja ni bila kaj bistveno posodobljena. Vitalni slovenski interes je poiskati rešitve za celotno traso od Kopra do namembnih destinacij in jo v najkrajšem možnem času, sicer postopoma, realizirati. Edino smotrna je modernizacija zdaj že 160 let stare Južne železnice, seveda s povezavo do Kopra, da bo na njej možno dosegati hitrosti, ki bodo podobne avstrijskim in italijanskim.

»O tem odgovorni ne želijo govoriti, ker bi to pokazalo, da niso sposobni reševati vitalnih problemov naše države in njenega gospodarstva«, je zaključil naš sogovornik. Boji se, da nas Italijani, zlasti pa Avstrijci prehitevajo s svojim železniškim obvodom, zgraditi morajo še predor pod Koralpami Golico, s tem pa lahko pride do prenosa pretovora blaga iz Kopra v severno jadranska italijanska pristanišča, ki bodo imela ustreznejšo prometno povezavo do trgov v srednji Evropi. Ker obnova slovenskih železnic ne sledi konkurenci v bližnji soseščini in se ne načrtuje na hitrosti, ki jih oziroma jih bodo dosegali na avstrijskih in italijanskih železnicah, se Slovenija odpoveduje vodilni vlogi najpreprostejšega in najboljšega prehoda med severnim Jadranom in Srednjo Evropo. Potegniti iz predala 25 let star projekt, tudi če je ta takrat bil dober in upravičen, je po tolikih spremembah v gospodarskem in političnem okolju Srednje Evrope in gradnji konkurenčnih povezav preprosto nerazumljivo in neodgovorno dejanje.

Zgolj drugi tir, njegov zagon je predviden okoli leta 2026 – dve leti po zgraditvi obvoza preko Italije in Avstrije, ne bo rešil konkurenčnosti transporta preko Slovenije in ohranil njene izjemne geostrateške lege. Nedvomno bo to vodilo do preusmeritve prometnih tokov od Kopra v italijanska, severnojadranska pristanišča, npr. Tržič. Koper bo postal pristanišče, ki bo pokrivalo le slovensko gospodarstvo. Z njim bomo izgubili mednarodni pomen Luke Koper, zaključi dr. Umek, če ali ko bo zgrajen, bo sicer olajšal transport znotraj Slovenije, konkurenčnosti slovenskega gospodarstva pa bo najverjetneje škodil. Vsem našim poslovnim partnerjem bo dal jasno vedeti, da se Slovenija ne namerava soočati z mednarodno konkurenco. Naše gospodarstvo se mora soočati z mednarodno konkurenco, časi vase zaprte Jugoslavije so, hvala Bogu, dokončno minili in država mora v železniško infrastrukturo vlagati veliko več!

 
Značke:

20 komentarjev

  • Dr. Andrej Umek: Na referendumu »drugi tir« je ZA glas za Balkan, PROTI je glas za Evropo

    Se strinjam. Strinjam se tudi s tistim pesimističnim zaključkom: “Zgolj drugi tir, njegov zagon je predviden okoli leta 2026 – dve leti po zgraditvi obvoza preko Italije in Avstrije, ne bo rešil konkurenčnosti transporta preko Slovenije in ohranil njene izjemne geostrateške lege.”

    Poudarjam: “Zgolj drugi tir …” ZGOLJ!

  • svitase

    To je to.

    Na kratko, jedrnato, argumentirano. Z zgodovinskimi podatki, o katerih se molči, da je bila Slovenija najbolj razvita pokrajina v 19. stoletju.

    in mednarodna primerjava razvoja konkurenčnih prometnih poti.

    O vseh teh odločilnih dejstvih vlada molči in zavaja.

  • svitase

    Dobro se še spomnim, kaj je pisalo v časopisu, mislim, da v Delu, o vsebini konference o 2. tiru, ki je bila pred približno dvema letoma v Portorožu, na kateri so bili strokovnjaki in politiki.

    Na tej konferneci je neki naš strokovnjak, katerega imena se ne spomnim, glasno protestiral zoper čudne razprave, rekoč:

    Kaj mislite, da bo treba 2. tir napeljati proti Beogradu, ne pa v Evropo?!

    Tisti, ki so na konferenci navijali za Balkan, so pozabili, da ima zanj mnogo boljšo lego pristanišče Reka.

  • svitase

    Na kratko povedano:

    Naši levi oblastniki so še vedno zastali s prometnimi povezavami, pa seveda tudi z drugimi, pa tudi po maniri – na Balkanu.

    To tudi dokazujeta dejstvi:

    – da še zdaj ni nazaj postavljen drugi tir od Maribora do Šentilja, ki ga je totalitarna oblast bivše države izruvala, češ da ne bo več sodelovala z Evropo, s čimer je postala Južna železnica invalidna.

    – da je treba plačati globo- posebno cestnino, pa čeprav imaš vinjeto, če hočeš skozi karavanški predor v Avstrijo, če pa greš iz Avstrijo v Slovenijo pa ne.

  • Se popolnoma strinjam z avtorjem. Tudi sam trdim isto.

    Potrebna je posodobitev celotnega železniškega omrežja, sicer izboljšanje samo manjšega del neustreznega omrežja nima nobenega smisla. A za to vladajoči nimajo posluha. To kaže, da so vladajoči ali popolnoma nesposobni ali pokvarjeni s skritimi računi.

  • Igor MB

    Naslov je zavajajoč. Jaz sem definitivno za Balkan. A vladni predlog drugega tira pač v ničemur ne izboljšuje železniških (ergo gospodarskih) povezav z Balkanom. Prav nasprotno je res. Če bo Slovenija gospodarsko uspešna v Srednji Evropi, ji bo ostalo še dovolj denarja za investicije na Balkanu.

    • Sam sem pa kulturno bližje Evropi, zato Jugoslavija ni bila nikoli moja prava domovina. S tem ne želim reči, da so ljudje, ki živijo na Balkanu, slabi. So tako kot povsod, dobri in slabi.

      Toda blizu mi je (klasična) evropska in ne balkanska kultura. Tudi naši najbližji prijatelji so z zahodnih držav. Z njimi se najbolje ujamemo.

  • Igor MB

    Malo žalostna je naša država, v kateri se glas stroke sploh ne sliši. Pričakoval bi, da o gospodarskih vprašanjih govorijo ekonomisti. A tudi na Časniku glede tega ni nič bolje. Ekonomijo nas uči gradbenik. Očitno so vsi kompetentni ekonomisti angažirani na drugih (bolj perečih?) vprašanjih, da se ne oglasijo s svojimi izračuni. Tu ne govorim o izračunih glede največje hitrosti na železnici ampak o rentabilnosti. Tam ko enota več ni km/h (pri kateri tipičnemu Slovencu poskoči srce) ampak hladnih milijon evrov.
    mag. mat. Igor Đukanović
    (v skladu s slovensko tradicijo komentiram demokracijo, ker so očitno vsi kompetentni slovenski strokovnjaki za politično ureditev angažirani na drugih (bolj perečih?) vprašanjih)

    • Zdravko

      Kaj spet nakladaš?! Odkdaj pa ekonomisti (računovodje) govorijo o gospodarjenju?!
      Nehaj se raje podpisovat in sramotit svoje ime.

  • svitase

    Slovenijo gospodarsko in vrednotno rešuje razvita Evropa, ne pa Balkan.

    Slovenija je mnogo investirala na Balkanu, pa je vse šlo v maloro.

    Za Slovenijo je Balkan poguben, saj nimaš zanesljivih partnerjev, ker njihova beseda ne drži. Polege tega pa so gospodarsko manj razviti, da ne moreš plemenititi svojega gospodarstva in negospodarstva.

    • Igor MB

      Hehe. Mene vedno fascinira, ko Švicarji razlagajo, da Afričani nimajo posluha. 🙂

  • Odličen naslov! Bravo! Ne dvomim, da je tudi vsebina (še nisem prebral).

  • svitase

    Veliko je primerov, ko strokovnjaki nimajo pravega občutka za svojo stroko.

    So pa tudi strokovnjaki, ki obvladujejo interdisciplinarni pristop, kar pomeni, da znajo pri reševanju določenega strokovnega problema, upoštevati zakonitosti različnih strok.Poleg tega se pred odločitvijo ali oblikovanjem mnenja posvetujejo s strokovnjaki različnih drugih strok.

    Takšen je tudi dr. Umek, avtor tega članka.

  • Zdravko

    Ja, najbrž bomo ratali Evropa s pomočjo glasovanja! Glasovanje nas bo naredilo za Evropo!!!
    Upam, da bomo izglasovali PROTI, a zato še ne bomo Evropa. Daleč smo mi od Evrope. In tak napuh nas bo samo še oddaljeval.
    Še nekaj časa bomo kralji Balkana, potem pa morda niti to več, kajti Hrvaška se kar razvija in Zagreb nam krepko odnaša posle. Mi bomo pa še naprej vpili, da smo Evropa.

    • Hvala za opozorilo, da Evropa ni enkratno dejanje, temveč se moramo vsak trenutek odločati za Evropo. Verjetno tega res ni vedel vsakdo.

      • Zdravko

        Evropa sploh ni dejanje.
        Veliko je takih, ki stavijo na Triglav. In v njem vidijo svoj simbol. Vidijo sebe.
        Tu bi stavili na Evropo, kot nekaj še veličastnejšega. In bodo v Evropi videli sebe?!
        Napuh nima mere, dokler se ne razpoči.

  • Kapodistrias

    Vprašanje oziroma pobuda za dr. Umeka oziroma še bolj za dr. Duhovnika in inženirsko ekipo: Zakaj se ne elaborira še ena različica proge, o kateri je pred leti pisal nek prometni strokovnjak iz Maribora (ime sem pozabil)? Namreč o navezavi iz Rižanske doline na popolnoma neizkoriščeno istrsko progo pri Zazidu, verjetno brez vsakih predorov ali vsaj z enim bistveno krajšim.

  • Martin_

    Se ne strinjam. Potrebno je zgraditi drugi tir ali dvotirno progo, če hočete. Enotirna proga namreč ne zagotavlja konkurence s Trstom. Tu je potrebno upoštevati še potniški promet.
    Seveda je potrebno v Sloveniji zgraditi še kakšne tire. Tega pa leve vlade niso sposobne storiti. Nekateri celo izkoriščajo gradnje za bogatenje. Če bi bil JJ na oblasti tudi po l. 2008, bi dvotirno železnico do Kopra verjetno že imeli.

    • diler resnice

      Glede na geostrateško lego ima Slovenija idealno pozicija prometnih povezav tudi z pomorskim prevozom iz Luke Koper,kar pa je bivša YU v veliki meri železniško prometno traso preusmerjala na relacijo Ljubljana-Beograd.To prevozno pot so izbirali turški”gasterbajterji”,ki so potovali na delo ZRN.Razvitost avstrijskih železnic se je v tistem času znatno povečala napram našim tudi v smislu gradnje dvotirnih prog.Spominjam se potovanja(seveda ob depozitu)na Češkoslovaško iz Ljubljana-Maribor-Dunaj-Breslav-Praga.Proti Dunaju pretežno ravne proge in dvotirne,po katerem drugem tiru se je iz nasprotne smeri vsakih occa 20 minut pripeljal potniški vlak z jedilnimi vozovi.Ko pa smo prestopili avstrijsko mijo z trometrsko dvojno ograjo z straznimi stolpi pa smo ob prestopu v Breslavu začutili socialistični raj ob vijugasti progi in premetavanju zastarelih vagonov ob obilici skripajočih zavor in vzmetenja.Nič boljša pa ni iz 80-tih do danes tudi naša,denimo trasa Jesenice-Nova Gorica.Peljite se enkrat z avtovlakom Boh,Bistrica-Most na Soči pa boste to doživeli ali celo pristali v Soči!Takšna je ta naša retardirana realnost,kateri eksplicitno oporka modernizacija,katera je ob cestnem križu tudi SŽ načrtovana že s strani prve RS vlade l.91 !?


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI