Ko pride puberteta, odidejo

Branko Cestnik 17.8.2017 6:50
 

Foto: Rok Lužnik

Pred dnevi sem se pogovarjal z enim izmed tistih tisočih slovenskih očetov, ki imajo svojega otroka vpisanega v kakšnega od vrhunskih športnih klubov. Njegov sin že pred svojim desetim letom starosti kaže izjemno zagrizenost za trening, ki je štirikrat tedensko, ter talent za nogometno igro. »Toda kaj to pomaga, če pa, ko pride puberteta, jih več kot polovica noče več trenirati. Včasih je tak, da najbolj nadarjeni najprej odidejo,« mi pove oče.

»Ko pride puberteta, odidejo.« Kje sem že slišal to poved? Slišal sem jo že pri gasilcih: »Male še držimo na vajah, mladincev pa več ne.« Slišal sem jo od šolske zborovodkinje: »Po dvanajstem letu nočejo več peti v zboru. « Slišal sem jo od stotine slovenskih župnikov: »Po birmi jih več ni. « In slišal sem jo od premišljevalcev v naši skavtski organizaciji. »Največ jih izgubimo v prehodu iz čete v klan, pa tudi že prej

Kaj za ena zverinica je puberteta, da dela toliko preglavic šolnikom, župnikom in prostovoljnim mladinskim delavcem, med katere se štejemo tudi skavtski voditelji? Kakšne vrste lisica je, da nam iz naših kurnikov odnese toliko kokoši?

Ko so enkrat vprašali znamenitega milanskega kardinala Martinija, zakaj mladi po birmi odidejo iz župnij, je podal štiri razloge. Navajam jih po spominu:

– ker je normalno, da pri tej starosti odidejo iz dosedanjega otroškega okolja;

– ker doživljajo svojevrsten čustveni in socialni obrat, ki mu odrasli komaj sledimo;

– ker doživljajo velik pritisk potrošniške družbe, da bi se ravnali po nje vrednotah;

– ker jim v svojih strukturah ne znamo ponuditi nečesa več za njih mladostniško dobo.

Če kardinalove ugotovitve naobrnemo na skavte, lahko razmišljamo v naslednjih štirih korakih:

1) Res je normalno, da izvidnik in vodnica (IV) prerasteta to, kar jima daje četa. Če ju četa preveč drži v »fazi otroka«, čete več ne bosta marala in bosta komaj čakala, da se je osvobodita. Tu ni nič narobe. A kje je rešitev? Rešitev je v kakovostnem vodništvu. Kot vodnika (ko nista več „otroka“, nista pa tudi ne povsem »odrasla«) naj se dobro počutila v skavtski koži tudi pri njunem petnajstem letu starosti.

2) Zavedati se moramo, da so mladi med trinajstim in petnajstim letom starosti čustveno in spolno vse bolj prebujeni. Glavna postaja klapa sovrstnikov. Odločajo se za poklic. Zapuščajo svoje dosedanje okolje in se odpravljajo v srednjo šolo tudi daleč od doma. Te spremembe so lahko obenem navdihujoče in utesnjujoče. Zdaj potrebujejo take skavtske voditelje, od katerih se bodo počuti razumljene, občudovane in spremljane.

3) Moč porabniške družbe na pubertetnika z leti ne pojenja, temveč raste. Tu so zdaj še »pametni« telefoni in socialna omrežja s svojimi „zahtevami“, da je pubertetnik čim bolj »všečkan«, tako rekoč »popoln«. Porabniška družba se nam zdi ne lisica, pač pa kar zmaj, saj ima izredno moč nad miselnostjo najstnikov. Verjetno je prav ta zmaj glavni vzrok, da toliko izvidnikov odide iz skavtstva. Toda skavti smo sv. Jurij, ki s sulico zmaja prebode skozi gobec. Četudi med otroci ne bomo priljubljeni, moramo vztrajati v anti-vrednotah porabniške družbe.

4) Naša »struktura«, da zadržimo najstnike je klan. Vedno znova se bomo morali vprašati, kaj je z našimi klani? Kaj z našo metodo PP? Pri tem moramo paziti, da se ne počutimo preveč krive in nesposobne. Morda se bomo morali navaditi, da bodo klani enostavno manjši. Vsaj dokler celotna pubertetniška in mladinska kultura ne bo izšla iz porabniške hipnotiziranosti in postala spet bolj »popotniška«.

Pripis: Branko Cestnik je teolog, filozof, pater klaretinec, skavt in bloger.

 
Značke:

7 komentarjev

  • Ah! Mladi živijo v svetu, kjer ni posledic njihovih dejanj. Ko so lačni, odprejo hladilnik in vzamejo sendvič. Takšen je pač njihov svet. Kako sendvič pride v hladilnik, je izven njihovega sveta. Kaj šele, ko sendviča ne bi bilo, to pa je čisto v drugi galaksiji.

    • Igor MB

      Nekateri mladi se zavedajo, kako sendvič pride v hladilnik. In da Milko v hladilnik ne prinese vijoličasta krava, pač pa so v intenzivni reji neko kravo umetno osemeneli (krave so lastnina, tako da ne govorimo o posilstvu ali spolni zlorabi; tako rečemo le pri ppsih), nato umetno splavijo, da čimprej spet lahko daje mleko.
      Mladi, ki se temu nasilju odpovejo rastejo(v višino) počasneje a dlje. Enako jih puberteta ne trga pri enajstih-dvana pač pa pet let pozneje, ko so že bolj socialno in čustveno zreli, pa bolje prenesejo.

  • Zdravko

    Po mojem sploh ne gre za “metodo”. Ni problem metodološki. Problem je najbrž v tem, kaj mladim imaš za povedat. Ali še naprej daješ ta in ona navodila, ali pa jim znaš kaj razložit, se o čem pogovarjat. Hudirja, saj še za spolnost bi jim dali “navodila”. Navodil imajo počasi poln kufer. Iščejo svoje odločitve, svoje razmišljanje. Čas za navodila je mimo.

  • Meni pa se zdi,da ta pubertetni bavbav dandanes ni nič hujši kot kdajkoli prej.Pravzaprav je edini primeren odziv nanj enak,kot ob srečevanju s katerimkoli sočlovekom,ki je vedno drugačen od naših predsodb in od nas samih. Sicer pa:se spomnite,kakšna so Jezusova navodila za srečevanje s tistim,ki pade med razbojnike-če je ta -teta že tako strašna? Treba mu je po vzoru usmiljenega Samarijana ostati oz.postati BLIŽNJI..prim:Luka 10…

  • “Kakšne vrste lisica je, da nam iz naših kurnikov odnese toliko kokoši?”
    =========================

    Ko spoznajo, da so jih zaprli v svoj kurnik.

  • Martin_

    »Besede mičejo, zgledi vlečejo.« Do pubertete otroci poslušajo, po puberteti pa se držijo zgledov. Zato je odločilno obnašanje staršev. Tudi starši imajo/so imeli starše, zato je stanje, kjer npr. dedek gleda najraje filme, neprimerne za mladino do starosti 15 let, in kritizira današnjo mladino, ki bulji v tablice vseh vrst, zelo stabilno.

    • Martin_

      Še nek morebiti brezbožen pregovor na to temo: »Jabolko ne pade daleč od drevesa.«


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI