Vsaka nevihta je težka

Marko Rijavec 15.8.2017 6:30
 

Vir: Besede za srce

Angleški grafitar, politični aktivist in filmski režiser Banksy je v pristanišču v Calaisu v Franciji na neko steno naslikal sodobno različico slavne slike Splav Meduze (Théodore Géricault), na kateri so utapljajoči se migranti, ki kličejo na pomoč luksuzno križarko.

 

Vem, da bi vam moral govoriti o dobrem Bogu, ki je z nami tudi v viharjih tega sveta in v nevihtah našega življenja. O Bogu, ki nikogar ne zapusti in ki je z nami vedno, v vsaki, še tako težki preizkušnji. To ste pričakovali. Tega ste si želeli. Tako bi v naša življenja vnesel mir in tolažbo in občutek ljubljenosti in varnosti. Tega, česar smo vsi žejni, česar vsi potrebujemo. In lahko bi to storil in vse bi bilo prav. Toda ob tem se čutim krivega. Ko berem evangelij o tem, kako je Jezus prišel po besnečih valovih do svojih učencev, se čutim krivega, ker vem, da je tudi danes ponoči nekje sredi Mediterana, sredi niča sveta neka barka, ki jo morje zaliva in premetava – in ne vem, če ima takšno srečo, da bi na teh valovih srečala Jezusa.

Ne vem, če grem lahko mirno mimo vsega tega samo z odgovorom, da pač vsi nimamo te sreče. Nekaj v meni se obrača, nekaj mi ne da miru, da nisem nič boljši človek, da bi si zaslužil biti bolj srečen od drugih. V meni je neka nevihta – in mislim, da je to nevihta, v kateri prihaja Bog.

Pred mirom rahlega šepeta, preden pride Bog, je vihar, je ogenj, je potres, ki lomi skale in ruva drevesa, je nevihta, da bi nas prebudila iz sna in da bi videli, kaj se dogaja: skupaj s temi ljudmi, ki jih Sredozemsko morje mrtve naplavlja v naše evropske plitvine, smo na barki tudi mi in se utapljamo skupaj z njimi. V istem čolnu smo, ljudje istega sveta, ki se utaplja, ker nima Boga. Vsaka nevihta je nevihta in vsaka nevihta je težka.

Sredi teh valov, sredi tega za vsakogar divjega in nepravičnega življenja, je Bog, ki nas prihaja reševat. Njegova podoba pa je strašljiva. Prihaja kot nekdo, ki ga nismo pričakovali, kot privid, kot prikazen, ki se je bojimo. Kot naš največji strah prihaja v naše življenje. Tako nas Bog rešuje. Ko bomo premagali svojo samozadostnost, ki je v bistvu reakcija strahu, in stegnili roko ter zagrabili drugega, človeka, ki se ga bojimo, bomo rešeni tudi sami.

Marko Rijavec je duhovni asistent v Dijaškem domu Škofijske gimnazije Vipava in piše blog Besede za srce.

 

10 komentarjev

  • svitase

    Dobro. Vendar, zakaj svet premalo stori, da bi migrantom izboljšali pogoje doma v njihovi domovini, kjer po življenjski logiki vsak najraje živi?

    Komu je to v “korist?

    • “Komu je to v korist”
      ——
      Elitam najbrž. V resnici so to lažne elite, saj nimajo čuta za človeka, človekoljubja po tvoje, svitase.
      Kajti nekdo ki ima v sebi ta čut, ne bi izganjal ljudi ki živijo v skladu z okoljem tam že stoletja, zaradi materialnih koristi. Pa ne tistih, ki ti omogočajo kolikor toliko dostojno preživetje, ampak tistih ki si jih človek lasti zaradi pohlepa !
      Je to lahko elita ?

    • svitase: “Vendar, zakaj svet premalo stori, da bi migrantom izboljšali pogoje doma v njihovi domovini, …”
      =========================

      Svet: Ker ne more!
      Migranti: Bodo morali sami nekaj narediti za sebe
      Kdo komu?: Kateri svet?

      Svetovna rast prebivalstva:

      1. milijarda v letu 1820
      2. milijarda v letu 1930
      3. milijarda v letu 1960
      4. milijarda v letu 1974
      5. milijarda v letu 1987
      6. milijarda v letu 1999
      7. milijarda v letu 2012

    • slehernik

      Odgovor na vprašanje, komu je to v korist, je na žalost že davno zmanipuliran, zato ne more biti dosti vreden in ni v pomoč pri racionalnem reševanju problema.

      Po drugi svetovni vojni je “svet” stavil na antikolonializem. Nekdanje kolonije v Afriki in drugod so kar po vrsti postajale samostojne države; rešene domnevnega “kolonialističnega jarma” naj bi hitro napredovale in osrečile svoje, prej “zatirano”, zdaj “svobodno” prebivalstvo. Navdušenje je bilo brezmejno.

      Kot vidimo zdaj, ta proces ni dal pričakovanih rezultatov glede hitrega napredka in življenjskega standarda. Življenje v mnogih nekdanjih kolonijah postaja kljub “svobodi” nevzdržno, ljudje pa v tisočih bežijo tja, kjer pričakujejo boljše življenje: v Evropo, Ameriko. Pa bo tukaj življenje za te ljudi res boljše? Ne bi bilo zanje in za nas bolje, da bi se bolje znašli tam, kjer so doma?

      Mogoče je za koga presenetljivo ali celo nesprejemljivo mnenje, ampak: morda bi bilo treba te nekdanje kolonije spet nekako “kolonializirati”, da bi tem ljudem omogočili kolikor toliko urejeno življenje?

      Kajti samo lifranje milijard tja dol, kjer se ne spoštuje red in zakon, ni nikakršna pomoč. Najprej jih je treba naučiti osnovnih stvari – kako se v modernem svetu organizirati, da ne gladuješ. Svoboda, da umiraš od gladu, pač ni kaj dosti vredna svoboda.

      S prostimi množičnimi migracijami pa nam grozi, da bomo uničili še svoj svet, ki smo ga skozi stoletja komaj spravili skupaj.

    • kateri svet…mar ne jaz in ti…?

  • svitase

    Človek, ki ni v stanju poskrbeti zase ni človek, razen če ga ovita bolezen ali višja sila.

    Pri večini migrantov pa tega ni.

    • Zdravko

      Tako je svitase, migrant je žival. Človekoljub.

  • svitase

    Popravek ovira ne ovita.

  • Nekateri tihotapijo in prodajajo mlade in nebogljene deklice za prostitucijo. Nekateri tihotapijo in prodajo mamila vseh vrst. Nekateri tihotapijo migrante in spravljajo v stresne razmere njih in tiste, ki jim jih vsiljujejo. Itd.

    Tihotapljenje in prodajanje deklic se načeloma preganja, toda še večkrat se gleda stran, ker so odgovorni podkupljeni. Tudi tihotapljenje in prodaja mamili se načeloma preganja, toda, kot se lahko sklepa iz časopisnih novic, so v Slovenji in verjetno še kje tihotapci in trgovci z mamili del (nedotakljive) družbene elite. Tihotapcev migrantov se niti načelno ne preganja, obratno, nevladne organizacije z njimi prijazno sodelujejo in mnoge vlade gledajo stran ali jih celo spodbujajo.

    “Usmiljeno” blaženje posledic kriminalnih dejanj pomeni podpiranje kriminala in sodelovanje pri njem ter hkrati tudi z vsemi temi tihotapci in trgovci z ljudmi in mamili. Ne samo to, to je tudi spodbuda za nadaljnja kriminalna dejanjem. Obenem je to izgovor, da ni treba nič storiti za preprečitev teh kriminalnih dejanj. Zaradi svojih partikularnih interesov.

    Zdi se, da avtor ne vidi celotne slike.

  • svitase

    Vendar pa še kljub temu ostane človek, ki pa žal ni dovolj ustvarjalen in domoljuben.


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI