Kritika klera

Branko Cestnik 15.8.2017 6:16
 

Foto: siol.net

Ko sem l. 2002 na Nikodemovih večerih odpredaval na temo Duhovnik med skušnjavo oblasti in radostjo služenja, se je dvignila roka enega od tam navzočih bogoslovcev. Fant, ki je kasneje postal odličen duhovnik in danes vodi večjo pol urbano župnijo, je postavil preprosto vprašanje – vprašanje, ki ga noben predavatelj ob koncu predavanja noče slišati: »Kaj si nam hotel povedati? V čem je point?«

Za Petrovo samo trije novomašniki

Mislim, da se bogoslovčev »v čem je point?« ni nanašal toliko na vsebino teme, ki je bila res mejna a še vedno pravoverna, temveč bolj na dramatičnost sporočila, na stil podajanja, ki je bil – Italijani bi takemu slogu rekli »sfrontatezza« – skoraj nesramno odkrit. Skozi vprašanje se je izrazil tudi strah pred brezkompromisnim preverjanjem duhovništva. Češ, pustimo duhovnika pri miru, da ne zrahljamo temeljev cele hiše.

Letos se je Cerkvi na Slovenskem zgodilo, kar se je prej ali slej moralo zgoditi. Na Petrovo samo trije novomašniki. Zadeva kliče k refleksiji. Če kdaj, je zdaj, ko slovenski duhovniki statistično izginjamo, napočil čas za odkritejšo razpravo. Toda kako jo opraviti, ko v Cerkvi lahko kritično reflektiramo o železniških tirih in mostovih, o vagonih, o kretničarjih, o postajališčih ob progi, o zavarovanih in nezavarovanih prehodih, ne smemo pa kritično reflektirati o lokomotivah, se pravi, o voditeljskem sloju, o kleru? Je kje kak sistem, ki lahko na dolgi rok zdrži, ne da bi preverjal svoje voditelje?

Razbajkati duhovništvo?

Leta 2002 smo na Nikodemovih večerih opravili poskus tovrstne odkrite javne razprave. V predavalnici je stvar kljub bogoslovčevemu vprašanju dobro izpadla, ni pa imela odmeva v katoliških medijih. Moje razmišljanje o duhovništvu je krenilo iz dveh močnih izhodišč: kriza duhovnih poklicev na Zahodu in sporočilo razvpitih duhovniških afer, s svežo bostonsko pedofilsko afero na čelu (o kateri se takrat pri nas še ni pisalo). V razmišljanju sem predvideval nadaljnjo poglobitev krize duhovništva, tako po liniji števila duhovnikov, kot po liniji duhovniške identitete. Krizo identitete nakazujejo velike duhovniške spolne afere, ki niso bile podtaknjene od zunaj in so se zgodile v okolju verske svobode. Dekadentnost določenih duhovniških krogov seveda ne sme biti pripisana vsemu duhovništvu, je pa znamenje, mimo katerega ne smemo iti.

Govoril sem, da je v družbi, deloma pa tudi v Cerkvi, duhovništvo prišlo pod »kladivo demitizacije«. Kaj zdaj? Bomo šli v formacijo želve? So teologi, kot je bil Švicar Herbert Haag, ki menijo nasprotno. Nobenega skrivanja za ščiti! Demitizacija duhovništva je nujna in moramo z njo iti do konca, tako rekoč do odprave sedanjega »duhovniškega mita«, nato pa vzpostaviti nov tip duhovnika in duhovnice, podobnega antičnemu poročenemu starešini.

Sam sem se naslonil na našega Antona Trstenjaka (ki je namesto »demitizacija« uporabljal krasno slovensko »razbajkanje«). Trstenjak se z radikalnimi postopki demitizacije ni strinjal, a obenem je videl potrebo po očiščenju in »spreobrnjenju duhovniškega mita«. Gre za »novozavezno« spreobrnjenje tako od poganskih (magizirani duhovnik) kot od starozaveznih tempeljsko-institucionalnih primesi. O »spreobrnjenju« je bistroumni Trstenjak razmišljal sredi sedemdesetih, ko se je zdelo, da slovensko duhovništvo kljub komunističnih kletki zmaguje na vseh črtah (ogromno novih maš, ogromno mladih okrog duhovnikov, rastoči prestiž, smešna jeza partije,…). Razmišljanje sem s pomočjo Trstenjaka in papeževih naukov zaključil z veselejšo tezo, in sicer, da je radost služenja Bogu in ljudem tista alternativa, ki bo duhovništvo očistila in obdržala.

Si Judež, če kritiziraš kler?

Ne Plenarni zbor (t.i. sinoda, 1999-2001), ne kasnejše pastoralno-teološke refleksije (PiP, 2012) se niso lotile poglavja o stanju slovenskega klera (bivanjska kakovost duhovniškega življenja, raven čustvenega zadovoljstva, zdravje in stopnja izčrpanosti, celibat in molitev,…). Kot urednik revije Cerkev danes vem, da je najtežje sestaviti tisto številko, ki bi reflektirala dejansko stanje duhovnikov. Tako sem na primer v zadnjih letih dvakrat poskušal sestaviti tematsko številko o duhovniški ekonomiji, pa mi ni uspelo najti piscev.

Zakaj je temu tako? Zato ker pri nas notranja cerkvena kritika, ki postane javna, diši po judeževstvu. Dočim je na Nemškem »Kirchenkritiker« skorajda cerkveni poklic. Nekoliko skrajni primer takega »poklica« je Eugen Drewermann, duhovnik in psihoanalitik, ki je v osemdesetih laboratorijsko razgradil »duhovniški mit«. L. 1989 je šokiral svet in Vatikan z delom Kleriki. Psihogram nekega ideala. Knjigo smo imeli v našem semenišču (v centru Rima, dva lučaja od Vatikana) v dnevni sobi. Spogledoval sem se z njo, prebral pa je, mlečezobec, nisem. Ne vem, morda sem se bal, da me bo razbajkala in prikazala kot kripto-histerika.

Pri nas, kjer imajo nekateri težave že z ostroumnim in umirjenim Paulom Zulehnerjem, kak Drewermann ne bi preživel. Po eni strani bi ga ves čas cukali za rokav prebrisanci iz »naprednih medijev«, na FDV bi mu ponudili mesto izrednega predavatelja, a na koncu bi se držali gesla »po uporabi zavrzi« (kar so na nek način storili s cerkveno kritičarko Vido Žabot); po drugi strani bi ga cerkveno občestvo stigmatiziralo in izoliralo.

Oklofutanec, ki za povrh klofuta sam sebe

V cerkvenih logih se namreč pogosto sliši, da mi duhovnikov ne bomo kritizirali, saj jih že dovolj kritizirajo ateistični mediji in zapriseženi antiklerikalci. To je res. Zlasti v Sloveniji je tako. Kot grob molčijo o vrlinah Cerkve, na rep avionov bi obesili parole o njenih grehih. Duhovništvo je po nezavednem mehanizmu grešnega kozla redno uporabljano za »čiščenje« obče družbene kloake. Predvidevati nam je, da bodo mediji ob naslednji duhovniški aferi na imenu enega duhovnika uporabili vsa tista purgativna sredstva, ki jih niso smeli in hoteli uporabiti ob smrti igralca Gašperja Tiča. Bolj so bili tiho pri igralcu (danes mitiziran arhetipski poklic), bolj bodo hudi pri duhovniku (danes demitiziran arhetipski poklic). Taka je njih logika in njih beda. Zato: »Zakaj bi v Cerkvi sami sebe klofutali, ko nas že klofutajo drugi?«

Problem je tudi ta, da ima pri nas, starodavnih prepirljivcih, beseda kritika negativni predznak: kritika = pranje umazanega perila; kritika = sesuvanje bližnjega; kritika = gnili rumeni tisk. Izvorno pa kritika ni nič drugega kot razumska presoja.

Pravimo, da se klin s klinom izbija. Če hočemo slovenskim antiklerikalcem izbiti klin, bomo to učinkovito storili, ko bomo sami gojili resno in poglobljeno kritiko kleriškega stanu. Še enkrat: tu ne gre za pljuvanje v lastno skledo in za privoščljivo raziskovanje osebnih slabosti duhovnikov. Gre za korajžno pastoralno-teološko refleksijo po dokaj objektivnih parametrih. Te refleksije sicer v zaključenih cerkvenih krogih ni malo, a je slabo rodovitna, ker je premalo odprta, premalo javna.

Pripis: Branko Cestnik je teolog, filozof, pater klaretinec, skavt in bloger.

 
Značke:

41 komentarjev

  • Letos imamo tri nove Duhovnike. Pravzaprav je bilo prejšnja leta kaj drugače?

  • Življenje je precej bolj zapleteno in soodvisno, da bi izolirano kritično obravnavanje le enega njenega delčka lahko kaj prineslo ali spremenilo.

    Cerkev se mora vprašati, zakaj mnogi vidijo več možnosti za duhovni in pravi religiozni razvoj v drugih gibanjih in ne v njej. Poleg tega se mora vprašati, kako se je zoperstavila pospešeni ateizaciji zahodne družbe, ki svoje religiozne nagibe kanalizira v vero v posvetne dogme, namenjene pridobivanju in ohranjanju družbene moči. Verjetno se mora vprašati še o čem.

    Če ne bo ustreznih odgovorov in korekcij na sistemski ravni, bo v naslednjih letih še manj duhovnikov.

    • Gospod Tine,
      trdim, da napačno razmišljate. Vprašati se morate vi, zakaj ste Bogu rekli: “Ne!” Sedaj pa na to ozemlje prihajajo živet brezbožni narodi.

    • Kako si vi, g AlFe, upate trdit, da je tine rekel Bogu ne ?
      Kdo vam je podelil to pristojnost?

      • Berem njegove komentarje in logično sklepam. Sem se mogoče zmotil?

        • Ne vem !
          Ko berem tinetove komentarje, opažam jasnost in preprostost misli. V glavnem se z njimi strinjam, če se ne bi, pa bi temu oporekala. Zakaj mu potem vi ne, če veste ?

        • Eh, AlFe,
          po mojem mnenju hudo grešite.

          Že v preteklosti ste se v verskem oziru pokroviteljsko postavljali nad sokomentatorje ter ocenjevali njih vero.
          V tem početju spominjate na islamske skrajneže: ti razglašajo za brezbožnike vse ljudi, ki ne “častijo” Boga na enak način kot oni sami.

          • Zakaj imam občutek, da berem Priročnik za preživetje v Saharski puščavi, ki ga je napisal Eskim?

        • Slabo sklepate. Bog je Absolutni, Popolni, Neizrekljivi. Ta svet je konkreten, nepopoln in relativen.

          Vse institucije, tudi religiozne, so samo in izključno institucije tega sveta. Religiozne institucije so v glavnem ustanovljene s plemenitimi nameni, a so tako kot vse ostalo, podvržene tudi slabostim tega sveta. Dokazov za to je dovolj, tudi v KC.

          • No, spet izjava, ki kaže, da gospod Tine ne verjame v Boga. Če bi vejel, potem bi trdil, da je Cerkev skrivnostno Jezusovo telo in da ni klasična institucija s plemenitimi nameni. Cerkev smo mi vsi, Jezus in verniki …

          • Gospod Alfe, gravitacija ni samo v fizikalnem priročniku ampak povsod.

          • Igor MB

            AlFe, naj si vas malo privoščim. 😉

            Tudi vaši komentarji kažejo pomanjkanje vere. Sicer bi gotovo trdili, da Bog ima za Tineta vam nedoumljiv, nestandarden načrt. 😉

            Ne, nisem veren in tudi sicer mi je večina vaših komentarjev simpatičnih. A sem se moral umešati tukaj, ko se greste nadmudrivanje, ki ga na tej spletni strani sicer tako zaničujete.

  • V izražanju gospoda Cestnika mi je zelo všeč njegova pronicljivost in prostodušnost.

    Duhovnik Branko Cestnik opazi marsikaj, česar drugi sploh ne vidijo in pove marsikaj, česar si drugi ne upajo 🙂

  • članek je eno čisto navadno javno samo-smiljenje.
    s pravi kritiko klera se ukvarja Church militant

    https://www.youtube.com/watch?v=HmsJKI9x4oo
    https://www.youtube.com/watch?v=gP-kiXTQTW4

    • Pravo kritiko klera je izvedel sv. Frančišek iz Assisija. Izrekel jo je s svojim življenjem.

      Sicer pa bi se tudi danes našli marsikoga, ki ravna podobno kot sv. Frančišek.

    • Igor MB

      Ste opazili, kako se mu je zatresel glas, ko je komentiral globalne klimatske spremembe?

      Sicer pa odlična prispodoba. Le da jaz bistveno močnejše vezi vidim med uradno levico in uradno desnico. Na primer TEŠ 6. Nasploh korupcija. Na prvi pogled deluje, da se pri tem levica in desnica med seboj tolčeta na življenje in smrt. A dejansko že poslance vidiš skupaj na kavici. Medtem ko denar itak nima političnega prepričanja.

      Tudi sam sem na lastni koži začutil eno takšno vez med levim in desnim tirom (uradno levico in uradno desnico) pri skupnem branjenju privilegija krasti.

  • svitase

    To je znak, da je premalo globoke vere in dobrih zgledov.

  • svitase

    Prejšnji komentar se navezuje na prvi komentar Alfeja.

  • En pregovor pravi približno takole (no, ne vem, če gre res za pregovor, ampak enkrat sem slišal in mi je bilo všeč in logično). Torej:

    “Prijatelja kritiziraj na 4 oči, in ga hvali pred vsemi”

    Pater Cestnik pa občasno počne ravno obratno.
    Kot bi rekel, če vsi tolčejo po cerkvi bom pa še sam malo dodal. Kot bi hotel reči, kar se vali v prepad je potrebno še poriniti.
    Ali pa, mogoče pa cerkev ni njegova prijateljica?
    Ali pa, mogoče hoče biti všečen še pri tistih, ki tolčejo po cerkvi, da bi ga hvalili kakšen pronicljiv “pošten” intelektualec je?
    A ni malo podoben ravnanju stranke NSi? Aja, saj ti se imajo za krščanske.
    Ni mi jasno kaj je s temi verniki?
    Eni patri tolčejo po svoji cerkvi.
    Drugi v politiki se “osvobajajo” od svojih.
    Tretji v svetobolju objokujejo migrante, ki se ne uspejo prebiti v EU, kot ne bi poznali zgodovine kaj so jim v preteklosti predniki le teh prinesli.

    If This is Goodbye https://www.youtube.com/watch?v=HfHNIe6vIHM

    • … ko se velika manjšina še ne zaveda, da je že manjšina in protestira proti sebi.

  • Zdravko

    nato pa vzpostaviti nov tip duhovnika in duhovnice, podobnega antičnemu poročenemu starešini.
    =========
    A tako meni tudi p. Cestnik?! Kaj je ta “novi tip”?

  • Franc Mihič

    Prvi sem javno napisal, da je postala Cerkev največji distributer pornografije v Sloveniji. V Družini, mislim, da leta 2007.
    Podjetje T2 je takrat ponujalo največ pornografskih kanalov.
    Zame je bilo to povsem jasno znamenje, da je Boga zamenjal drug Bog – denar.
    Zato pravim, da so kršili prvo božjo zapoved. (!!!)
    Kasneje so se izgovarjali na holding, pa na zapletene lastniške povezave…
    Sami izgovori.
    Cerkev v čem takem, kot je pornografija, pač ne sme sodelovati.
    p. Branko Cestnik
    https://www.dnevnik.si/1042764534/slovenija/branko-cestnik-ce-opustimo-gostoljubje-opustimo-temelje-svetega-pisma-

  • Franc Mihič

    »Glej v oči in povej! Slovenska mentaliteta je drugačna. Odidemo, ne da bi se poslovili, in se vrnemo, ne da bi rekli »dober dan«. Procesov ne ubesedimo. Da bi jih formalizirali v postopke in obrede, ni govora! Oddaljimo se, a če nas župnik s prižnice imenuje »oddaljeni«, smo užaljeni. Odgovarja nam »loviti v kalnem«. Smo mojstri za neizrekanje tega, kar zares mislimo. To je skupna mentaliteta laikov in klerikov, ne nazadnje, skupna mentaliteta državljanov in politikov. S to mentaliteto, ki jo je pred sto leti Cankar imenoval, saj vemo, kako, smo soustvarili zdajšnjo krizo Cerkve in države. Naj ima stoletno podlago, premagati jo je moč! Prvi korak »terapije« je preprost: povej, kaj čutiš in misliš.
    Pri tem glej sogovorniku v oči. ”

    Odlično in iskreno, čestitam pater Branko Cestnik.
    Problem Slovencev številka ena!
    Res aktualen poziv za vse, verne in neverne!
    http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/glej-v-oci-in-povej

  • Franc Mihič

    »Pozor! Hudič je mojster pretvarjanja. Ravno tam ga ni, kjer ga najprej vidimo. Slovenski kristjani smo po tradiciji antikomunisti. Imamo razloge za to. Upravičene. Prvi je Kočevski rog. Toda medtem ko se strastno ukvarjamo z »rdečo« nevarnostjo onkraj barikad, mojster pretvarjanja neopazno, čisto nedolžno za našimi hrbti opravi najbolj škodljive manevre. Tako se nam je zgodilo, da smo danes po logiki »normalnega« kapitalizma in v »skromnem« prizadevanju ustvariti nekaj več denarčkov za dobre namene preko »cerkvenega« podjetja T-2 eden največjih raznašalcev pornografije na Slovenskem. Bíli smo silne bitke proti brezbožni levici, v zaledju pa klecnili na kolena desničarskim bogovom kapitala. Ne dražgoški mitingi, pornografija in zaslužek za vsako ceno je tisto, kar danes pogublja duše!«

    DRUŽINA; 8.7.2007, p. Branko Cestnik : Ali lahko kristjan voli levico?
    Objavo tega članka je odobril odgovorni urednik DRUŽINE g. msgr. Franci Petrič.

    Že tedaj sta Branko Cestnik in DRUŽINA jasno povedala, kaj je dvojna morala in aktualen problem Cerkve.

  • Za bodoče duhovnike so poleg okolja, v katerem rastejo, ki iskreno moli in krščansko živi, odločilni tudi zgledi izpoljnjenih, uresničenih, če ne kar srečnih duhovnikov.

    K temu, da so izpolnjeni in uresničeni gotovo prispeva, če mi jim kristjani laiki dajejo vedeti, da jih spoštujejo in da so jim pomembni, da so jim vsaj včasih tudi hvaležni.

    Jim damo to vedeti? Ali jim damo vedeti samo to, kar recimo piše Tine, naj Cerkev oziroma kleriki ne bi bili na nivoju izzivov časa. Ne vem, jaz se ne bi drznil tega kar počez oceniti. Tudi ni produktivno na tak enostranksi način ocenjevati.

    Tudi ne bi ocenil, če gre raznim new age gibanjem, paraznanosti, pseudovzhodnjaškim duhovnostim, raznim samouresničevalnim šnelkurzom ipd. dobro in vleče to precej ljudi, da to nujno pomeni, da prinašajo prave in resnične odgovore. V glavnem ravno obratno.

    • IF, morda se je potrebno bolj vrniti k izvorom prvobitnega krščanstva in manj k nekaterim novodobnim gibanjem, katerih namen v bistvu ni religiozen v ortodoksnem smislu.

      Če so težave in teh ni več mogoče skrivati, je treba pogledati, kaj je njihov vzrok in ga odpraviti.

    • “Ne vem, jaz se ne bi drznil tega kar počez oceniti.”

      +++

      Ker je Cerkev tudi iz ljudi, je jasno, da se med cerkvenimi hodniki sprehaja tudi Satan. So obdobja, ko je tega sprehajanja več in obdobja, ko je tega sprehajanja manj. So obdobja, ko so bili tudi trije papeži istočasno in obdobja brez papežev.

      Tako da je izjava gospoda IF zelo na mestu. Premalo informacij, da bi rekli, ali je Cerkev pod, nad ali v povprečju. Oziroma ali so duhovniki pod, nad ali v povprečju.

  • Jasno, nekatere rane je v Cerkvi nujno odpirati in gnoj izčistiti. Gotovo se pedofilije ne sme pometati pod preprogo, pedofilne zlorabe so strahovit zločin. Težko je razumeti, kako nekdo celo zavezan duhovniškemu stanu ni zmožen osnovne kontrole in kako se lahko preda svojim pedofilnim nagnjenjem, četudi se zaveda, kako strahoto in gnusobo s tem počenja in kakšne posledice povzroča sočloveku, nedolžnemu otroku.

    Ko beremo o razkriti homoseksualni orgiji visoko znotraj vatikanskega kleriškega uradništva, se nam upravičeno obrača v želodcu in je upravičeno terjati odločne reze in sankcije. Drugo pa je, kadar mediji zlohotno in manipulativno predstavljajo stanje. Posplošuje se in izkrivlja.

    V zadnji aferi v Regensburgu so k dejanjem spolne zlorabe mirno prištevali kar dejanja fizičnega kaznovanja otrok. Šteli skupaj ne jabolka in hruške, ampak borovnice in krompir. To pač ni isto kot gnusna spolna zloraba otroka, če so jim delili klofute, kadar niso bili pridni, kakšno po riti, ali nekoč tudi kakšno s palico po prstih. To se je ne tako davno pač počelo. Tudi v šolah. Celo v socialističnih jugoslovanskih. In ni tako gotovo, da je bilo vedno narobe.

    • Igor MB

      IF, razumem vaše razočaranje nad potvorjeno statistiko. A menim, da razumem, v čem je štos. Strinjaš se, da je spolna zloraba zelo grda stigma. No, še grša je sekundarna spolna zloraba, ko po časopisih, javnosti, soseski “igrajo nogometne tekme” in v njih preigravajo razne variante v tvoji spolni zlorabi. Zato je načeloma smiselno, da se prikrije, kateri otroci so bili spolno zlorabljeni in kateri samo tepeni. V interesu otrok.

      A če je Cerkvi to breme pretežko za nositi, potem res ne razumem, kako lahko Zahod stopi v naslednjo fazo – onemogočanja pedofilije v vzgojnih zavodih.

      • Saj mislim da nihče ne operira z imeni zlorabljenih, razen s tistimi, ki so sami zavestno šli v javnost.

        • Igor MB

          Tja mimogrede zdrsne. 🙁

        • Zdravko

          V javnost pa dostikrat zdrsnejo tudi taki, ki se jim nič ni zgodilo in želijo samo potešiti svojo hudobijo in nevoščljivost.
          Takih lažnih obtožb pa se je zelo težko otresti.

  • Martin_

    Med razumnimi ljudmi je demitizacija izvršena. Zamima me, če je mitizacija sploh kdaj bila. Duhovniki pa kar naj napravijo kakšen korak naprej. Vprašanje je, če to sami zmorejo. Potrebna je molitev. Če primerjam sicer obnašanje duhovnikov z drugimi stanovi oziroma poklici, se seveda duhovniki obnašajo bistveno boljše, čeprav ima npr. povprečen duhovnik, ki sem ga videl, večjo številko avtomobila kot jaz.
    Duhovnice? NE! Kdo bo šel k njim k spovedi.

    • Martin: “Duhovnice? NE! Kdo bo šel k njim k spovedi.”
      ====================

      Feministke

      • Zelo duhovito! 😉

        V človeka je dano, da tolažbo išče pri materi, pri očetu pa dobi moralo. Tako v parih besedah povedano.

  • Beseda kritika izhaja iz Grščine in etimološko pomeni razlikovanje oz.razločevanje.Takšno razločevanje med smiselnim in nesmiselnim,med pametnim in nespametnim itd.-med dobrim in zlim,med Bogom in mamonom,med Življenjem in smrtjo konec koncev je v Sv.Duhu končno in povsod prva in nujna naloga vsakega kristjana.


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI