Referendum ne sme uspeti, naredite mi to deželo enotirno!

Andrej Čufer 11.8.2017 6:15
 

Foto: Roman Šipić

V Borovnici so slavili 160 letnico dvajset letne gradnje južne železnice, ob tem pa sočasno načrtujemo gradnjo enotirne proge Divača-Koper in demontažo enega tira iz železniškega predora Karavanke.

Že Franc Jožef je vedel, da se daljši predori gradijo kot dvotirni. Zato sta bila kot dvotirna zgrajena karavanški in bohinjski predor, ker je to omogočalo večjo varnost, večjo propustnost prometa ob konicah skozi predor. Boljša statična oblika kroga je bila pri kamnitem oboku še posebej pomembna in tudi vzdrževanje je bilo v dvotirnem predoru.

Železniški predor Karavanke po 110 letih uporabe in po zadnjih desetletjih slabega vzdrževanja kaže znake popuščanja. Voda na karavanški prelomnici izpira kamniti obok. Načrtuje se obnova, ki bi naj bi stala petdeset milijonov evrov. Dodali naj bi 25 cm debel sloj brizganega betona. Tako se bo zmanjšal prostor v preseku in bodo morali iz predora odstraniti enega od dveh tirov. To je dokaj nesmiselna sanacija, saj bi tako za vedno izgubili možnost drugega tira. Predpisi bodo zahtevali gradnjo novega drugega tira, ki pa, kot vemo, stane zopet vsaj 300 milijonov. Mnogo bolj smotrno bi bilo izvesti sanacijo v tankoslojni izvedbi z uporabo močnih armaturnih mrež, za protikorozijsko zaščito pa uporabiti hidrozaporno malto.

Res je proga Ljubljana-Jesenice enotirna in Cerarjeva vlada je letos opustila tudi rezervacijo trase hitre proge, ki bi še enkrat presekala Gorenjsko severno od Letališča Lesce. Toda dvotirnost je vedno dobrodošla, saj je vedno dobro imeti dvotirno progo, ker ni zastojev ob zapori enega tira, če imaš na voljo še en tir, ki je odprt za promet kar je pokazala tudi nedavna nesreča pri kranjski železniški postaji.

Požarna varnost v predorih

Vstop gasilcev v predor po betonski cesti je mogoč, izstop iz predora pa ob večjem požaru v predoru z vzdolžno naravno ventilacijo nikakor ni realno mogoč. Tudi, če bi kupili posebna vozila z dvema kabinama za dvosmerno vožnjo, kot jih imajo v predoru pod Mont Blanc-om, je v dimu težko voziti.

Mnogo bolj primerno bi bilo ohraniti dva tira in reševati ljudi in, tako kot to počnejo Švicarji, gasiti s pomočjo drugega tira. Poleg tega pa je nujno namestiti hidrantno omrežje, varnostno razsvetljavo in antene za mednarodno brezžično sporazumevanje ob morebitni dvojezični reševalni akciji.

Če pa bi bili po inovativnosti v svetovnem vrhu, bi namestili zrakovod, s katerim bi na območje požara v tunelu vpihovali zrak z nižjim odstotkom kisika, ki ljudem še vedno omogoča dihanje in preživetje, ogenj pa dobesedno usahne, se sam pogasi, takšno stanje na kraju požara pa je mogoče vzdrževati do prihoda gasilcev.

Demontaža dvotirnih prog

Drugi tir iz Karavanškega predora so odstranili že po drugi svetovni vojni, ker smo se obračali bolj proti jugu in nas zahod ni zanimal, kasneje smo zopet plačali vgradnjo novih tirnic. Tako so odmontirali tudi tračnice drugega tira Maribor-Šentilj, kar je močno zmanjšalo prepustnost proge. Proga Pragersko-Hodoš so obljubljali kot dvotirno, zgrajen pa je bila kot enotirna. Največja blamaža pa je, da nima dovolj močnega energetskega vira, zato po njej lahko vozi hkrati samo en vlak in še ta z omejeno hitrostjo, saj bi sicer prihajalo do izpadov elektrike v območju.

To je logistična stvarnost našim mednarodnih železniških povezav in zaledja našega »drugega tira«.

Obstaja pa še dobra šala na račun proge Maribor Šentilj – žal je resnična. Tako naši železničarji  kot tudi avstrijski so se v preteklosti dogovorili, da bodo na tej progi podrli desni tir! In so ga podirali! Avstrijci iz svoje smeri, naši pa iz svoje. Toda oboji le desni tir, vendar gledano vsak iz svoje smeri! Ko so prišli skupaj, so ugotovili, da so eni podirali pravzaprav levi, drugi pa desni tir. Seveda tirov niso mogli spojiti! Pa so se vendarle znašli! Na meji so zgradili povezovalni tir v obliki črke S in povezali oba “leva” tira in omogočili povezavo med državama. To je vidno še danes, na tem delu proge vlak malce zmanjša hitrost!

Tivolski lok in obvoz

Vlak, ki pelje v Ljubljani naprej proti Jesenicam in še naprej na Bavarsko, mora zapeljati dvakrat skozi glavno postajo Ljubljana, saj mora v Zalogu prepeti lokomotivo na drugo stran kompozicije, da bi lahko peljal naprej proti Jesenicam. To vzame skoraj urico časa in povzroča popolnoma nesmiseln dodaten hrup in delo.

V času prve svetovne vojne, ko je bila proga polno zasedena s prevozi za fronto, je obstajal »tivolski lok«, ki je omogočal direktno vožnjo na gorenjsko progo. Ob splošnem pomanjkanju tračnic in kretnic po drugi svetovni vojni je nekdo »za pivo« prepustil prostor Pivovarni. Danes se govori, da naj bi med pivovarno in novo mošejo »tivolski lok v nekaj letih« ponovno zgradili za ceno približno 20 milijonov. Morda bi bilo ob tem potrebno razmišljati o poglobitvi glavne železniške postaje. Ali pa še bolje o dvigu železniške postaje nad nivo obstoječe proge, kar je tudi ena od možnosti. Energetsko varčno zasnovane železniške postaje so vedno na vzpetini, ker tako vlaki lažje zavirajo in pospešujejo. energiji. Tako bi nastala v Ljubljani nova gradbena struktura v obliki vzpetine s parkom na strehi in urbano strukturo v nivoju, tovorni vlaki bi vozili nemoteče v poglobljenem predoru pod nivojem. Potniški vlaki pa bi ustavljali v terminalu nad nivojem.

Prometne obremenitve v centru Ljubljane bi lahko zmanjšali tudi z obvozom. Nemci so med drugo vojno zaradi delitve Slovenije na nemški in italijanski del v pičlih štirih mesecih zgradili severni obvoz med Črnučami in Vižmarjam in tako zaobšli Ljubljano izven italijanske cone.

Kot kaže so rešitve znane možne in mogoče.

»Drugi tir« samo enotirni tir

Dvajset let načrtujemo »drugi tir« Divača-Koper, ki naj bi bil zgrajen kot enotirni. Prazne obljube o dvotirnosti, so samo pred referendumska farsa in lepotičenje PR svetovalcev ministra Gašperšiča. Če bi gradili »drugi tir« kot dvotirno progo, je najprej potrebno povedati, da je realna cena nekaj več kot tri milijarde. In ne nekaj manj od ene milijardo kot nas zavajajo. Ob povečanem prometu po izgradnji »drugega tiri«, bomo imeli zelo velike zagate na progi od Divače naprej do meje z Avstrijo in Madžarski, saj so naše proge so v slabšem stanju, kot so bile ob otvoritvi, ko se je po južni železnici popeljal Cesar Franc Jožef. Edina razlika je, da smo jo elektrificirali, žal pa še to v enosmerni napetosti. Nikolo Teslo, izumitelja dvosmernega toka, smo pa izgnali iz Maribora.

EU denar za karavanški predor

Vesela novica je, da je EU namenila tri milijone denarja za načrtovanje prenove predora in šest milijonov za gradnjo cestnega predora Karavanke. Glede na pričakovano ceno tristo petdeset milijonov, toliko naj bi znašala gradnja cestnega predora Karavanke, pridobljena sredstva predstavljajo nekje okoli enega procenta potrebnih sredstev za gradnjo, kar pa ne zadošča niti za stroške načrtovanja. Kako neuspešni bi bili šele pri pridobivanju sredstev, če v Bruslju ne bi imeli komisarke za promet gospe Violete Bulc.

Razprodaja železniške infrastrukture

Država prodaja devetinštirideset procentov železniškega tovornega podjetja in vsi se čudijo, da se za nakup ne zanimajo avstrijske železnice ÖBB. Odgovor je preprost. Avstrijske železnice so same zadolžene za več kot trideset milijard evrov in si nakupa, čeprav po zelo nizki ceni, ne smejo privoščiti. Kot pa povejo na ministrstvu za infrastrukturo v Mariboru, Avstrijci morda preveč dobro poznajo stanje na »naši« železnici.

Poleg tega pa so Avstrijci vložili veliko denarja v gradnjo obvoza okoli Slovenije in bi tako bili sami sebi konkurenca z slovensko krajšo traso proge po južni železnici. Kogar zanima več o zadolženosti avstrijskih železnic, si lahko prebere zanimivo knjigo v originalu »’Schwarze Löcher Rote Zahlen’ Wie Österreichs Zukunft durchbohrt wird«, v prevodu »’Črne luknje, rdeče številke’ Kako bo prevrtana avstrijska prihodnost?« Podobno knjigo lahko napišemo tudi Slovenci, če se bomo na referendumu odločili enotirni »drugi tir« s 37 kilometri predorov namesto za cenejšo in hitreje zgrajeno sodobno dvotirno progo, ki bi imela samo 4 kilometre predorov.

Avstrijci trenutno gradijo predor na novi progi med Celovcem in Gradcem in bazični predor Brenner južno od Innsbrucka. Do sedaj so zgradili 67 km predorov od skupaj načrtovanih 230 km.

Ko razprodamo železniško tovorno podjetje in morda tudi železniško infrastrukturo, bomo na »svoji« zemlji brez dohodkov.

 
Značke:

44 komentarjev

  • svitase

    Podobno kot so totalitaristi napravili enotirno železnico, ko so izruvali drugi tir od Maribora do Šentilja z izgovorom: z Evropo ne bomo več sodelovali.

    In še danes drugi tir ni nazaj položen, pa čeprav ga napravljena železniška trasa in zdrava pamet vabita.

    Še več, drugi tir sploh ni v načrtu, da bi bil nazaj položen!!!

  • svitase

    Očitno so Avstrijci prav zaradi tega, ker ni več drugega tira od Maribora do Šentilja, napravili dvotirno progo drugje proti Jadranu, saj pomeni le en tir velik prometni zamašek!

    Grozovito se mi zdi, da tudi desnica povsem zanemarja, zakaj se nazaj ne položi drugi tir od Maribora do Šentilja!

    Povejte mi, zakaj je tako?

    • Drugi tir na trasi Maribor-Šentilj je načrtovan in predviden za gradnjo. Toda videti je, da te vlade to ne zanima.

      Sicer so se v komunistični Jugoslaviji močno trudili, da bi pretrgali zveze z “imperialističnim” zahodom. Med drugim so podrli tudi most čez Dravo med slovensko in avstrijsko Radgono, da sovražnik ne bi zašel v komunistični lager in da ne bi kdo ušel iz tega raja.

      Glede drugega tira Koper-Divača pa še en krat: lahko tu zgradimo zlati tir, a bo luka Koper še vedno nekonkurenčna, ker bo vožnja prek Slovenije do Dunaja še vedno 2 do 3-krat daljša kot od Trsta prek Pontebbe in proge za visoke hitrosti Beljak-Gradec-Dunaj, ki je v gradnji. Treba je pač poskrbeti za celotno slovensko železniško omrežje, toda tudi to te vlade ne zanima.

      • Vedno izvem kaj novega. Očitno je takrat tekla skozi Radgono Drava. Pokvarjeni komunisti so potem Dravo očino ukinili in uvedli komunistično Muro. 😛

      • Igor MB

        Tine, v primeru srečanja imajo na železnicah potniški vlaki prednost pred tovornimi. (Če kdo mora čakati, to zanesljivo ni IC.) Za večino tovora se ne mudi tako zelo. Če pride po morju (kar traja tedne), si lahko privoščimo še nekaj ur dodatne zamude na vlaku.

        • Igor MB, čas je v transportu eden ključnih dejavnikov, ki vpliva na odločitev uporabe določenega prometnega sredstva in določene poti. Čas ima svojo ceno in ta je s časom vse višja. To velja tudi za blagovni promet

          Prednost severnojadranskih pristanišč pred severnoevropskimi za ladje z azijske smeri je prav prihranek na času. Toda pomemben je čas transporta do končnega cilja, ne samo do pristanišča. Če ni konkurenčnih zalednih poti, je pristanišče manj privlačno za uporabnike.

          Poleg tega, zakaj naj bi bil problematičen le en del omrežja, drugi, prav tako ali še bolj problematičen, prek katerega poteka isti blagovni tok, pa ne?

      • Igor MB

        RX170, kaj si pa dovolijo v tisti Radgoni. Nočejo biti Štajerci in so si napeljali Muro? 😉

    • tolmun1 tolmun1

      Svita se , zelo enostaven odgovor , zaradi LEVICE , ki se ji zadnje čase vdinja tudi del
      desnice in pobira drobtinice brez vsake vrednosti . rezultati bodo kmalu na dlani !

      Andrej Briški

  • svitase

    Hvala Bogu, da je načrtovan, o čemer pa javnost premalo ve in se o tem ne piše.

    Desnica bi morala na to zanemarjeno dejstvo opozarjati!

    Kaj ti pomaga drugi tir pri Kopru, če pa ga potem ni od Maribora do Šentilja!

    • Igor MB

      Od Maribora do Šentilja proga ni speljana v breg. Glede na trenutni obseg tovornega prometa v smeri Avstrije pri nas (med MB in Šentiljem) očitno še ni ozko grlo. A bo seveda drugi tir treba podaljšati vse do avstrijske meje.

  • svitase

    Kaj pa pravi železniški sindikat, ki je izrazito močan tako, da v marsičem vodi poslovno politiko železnic?

  • svitase

    Črka A železniške proge Maribor- Koper je, da se tudi takoj položi nazaj na napravljeno železniško traso drugi tir od Maribora do Šentilja!

    Brez te črke A ni mogoča nadaljnja posodobitev te železniške proge.

  • Igor MB

    “Vlak, ki pelje v Ljubljani naprej proti Jesenicam in še naprej na Bavarsko, mora zapeljati dvakrat skozi glavno postajo Ljubljana, saj mora v Zalogu prepeti lokomotivo na drugo stran kompozicije, da bi lahko peljal naprej proti Jesenicam. To vzame skoraj urico časa in povzroča popolnoma nesmiseln dodaten hrup in delo.”

    Takšne nenatančne formulacije me zelo jezijo. Vozil sem se že z vlakom iz Celovca do Zidanega Mosta (skozi Jesenice in Ljubljano), a nismo v Ljubljani stali eno uro. Kaj točno so takrat telovadili z lokomotivami resda ne vem, a mi zanesljivo nismo čakali toliko.

    Gospod Andrej Čufer, prosim, da se bolj potrudite z natančnostjo pri izražanju.

    Igor Đukanović

    • Andrej Čufer

      Spostovani
      Ce bi se peljali pa proti Kopru kdaj, bi pa morali v Zalog in potem bi prepeli lokomotivo in cakali bi zopet na prosti tir. Glede na to da bi potovali v potniskem vlaku, ker niste vreca krompirja ali kontejner bi imeli tudi drugacne prooritete na trasi.
      Jaz pisem o Tivoljskem loku in o drugi smeri proge kot jo navajate vi zato je vas komentar popolnoma zavajajoc in ni na pravih podatkih ker primerjate potniski promet s tovornim.
      Karto v roke in si poglejte kje je v Ljubljani Pivovarna Unijon kjer so za pivo, da ima pivovarna vecje skladisce za gajbe ukinili cca 200m proge zeleznicarji pa imajo tako zagotovljeno delo…

      • Igor MB

        Spoštovani,
        hvala za izjemno odzivnost. Tega praviloma pri avtorjih postov nisem navajen.

        A še vedno ne razumem, o čem govorite. O vlakih, ki iz Kopra skozi Ljubljano peljejo naprej proti Jesenicam?

        P.S. Pogosto šimfamo od osnovnošolskih učiteljev do profesorjev na univerzi, da se obnašajo, kot da je njihov predmet edini. Podobno velikokrat doživim od sogovornikov, ki me pozivajo, da preberem dve-tri knjige zato, da bi razumel njihov eno stran dolg članek. Ne, ne bom naredil domače naloge, ki mi jo predlagate. To je “kuharjeva” naloga. Kitajci menijo, da na mizi ne sme biti noža, ker je kuharjeva naloga, da se vse da pojesti kar s palčkami. Ko jaz napišem matematični članek, ga kolegi, ki ne raziskujejo na mojem področju preberejo v enem popoldnevu. Brez tuhtanja. Zbrati vse podatke na enem mestu in se jasno izraziti je naloga pisca. In nikakor tistih ki šele tehtajo, kako bi se odločili na referendumu. Zanje je treba napisati enostavne parole. V enem stavku. Za nas razmišljujoče pa tudi cele članke. A ne knjige. In absolutno brez domačih nalog. 😉

        • Zdravko

          Kdor nima v glavi….
          Kaj se huduješ nad avtrojem, če si pa bleknil neumnost. Pravilno ti je odgovril, a ti še vedno vehementno vztrajaš v isti neumnosti. Bedak na kvadrat!

  • Igor MB

    > Nikolo Teslo, izumitelja dvosmernega toka,
    > smo pa izgnali iz Maribora.

    Nikolo Teslo smo iz Maribora izgnali dvakrat:

    http://zemljevid.najdi.si/najdi/teslova,%20maribor

    Razumem, zakaj se sklanja “koga ali kaj? – Teslo”. Ne razumem pa zakaj “Teslova” ulica. In ne Teslina. Saj ni bil teslo ampak eden največjih znanstvenikov vseh časov.

    Glede na dejstvo, da je nekaj časa živel v našem mestu, bi edino logično bilo, da po njem poimenujemo največjo ulico v mestu. In ne eno manjših.

  • svitase

    Teslin dvosmerni tok je izgnnan iz Maribora ne le simbolno, ampak tudi resnično, saj je Marbor zaostal v razvoju zaradi enoumne kontinuitetne politike, ki ni hotela, da se na lokaciji TAMA oblikuje avtomobilska tovarna BMW leta 1996, ki bi prinesla Mariboru 10.000 delovnih mest.

    In ker je bila v tem duhu izvedena tudi nasilna Mariborska vstaja.

  • Zdravko

    Kar nekaj komedije je avtor naštel. Recimo, da so z obeh strani odstranjevali vsak svoj desni tir?! haha.
    Ni mi čisto jasno, ali je res karavanški tunel bil dvotirni? Vse drugo naprej pa je ostalo enotirna proga!
    Si pa čisto predstvaljam, kako so komunisti odstranjevali tire proti imperialističnemu zahodu. Čisto verjetno.

    Pogrešam argumentacijo proti drugemu tiru kot industrijskemu slepemu tiru. Brez postaj, brez ljudi, čisto industrijski tir za megalomansko ceno. Če ne bomo gradili za ljudi, potem je zaman vse. Je pa to res tako slovensko “komu mar za ljudi”.

    Tudi propagiranje Duhovnikove rešitve je prenagljeno. Naj Duhovnik pride s ponudbo. Inofrmativno vsaj. Naj njegov projekt podpiše nekdo iz Siemensa, recimo. Namesto vseh teh podpisanih profesorjev.

    • Zdravko

      Sem si poiskal slike na wikipediji. Res, dvotirni tunel. Še Franc Jožef je pred 120 leti šel gradit dvotirni tunel. Naprej pa je vse do danes enotirna proga. In vlaki še vedno stojijo na postajah in se čakajo.

    • Jože Duhovnik

      Spoštovani Zdravko!
      Da, vse je mogoče, je pa to značilno za čase, ko so bili Vaši starši mladi in je bilo vse lepo. Res je, da so Primorci kupovali keramične ploščice za vso Slovenijo (HAHAHA), da je bil glavni zadetek pri obiskih iz Beograda da dobijo 1kg kave in 1l viskija (HAHAHA).
      Ker ste študirali samo najnovejšo zgodovino, pa ste hodili pri šolskih izletih na kraje “za uspemenu tekovine revolucije” zato ne morete vedeti, da je karavanški tunel bil vedno dvotiren, ker se proga na Jesenicah odcepi ena proti Gorici in ena proti Ljubljani. Je logično. Potem pa pride nekdo ali več njih pa enostavno mejo zapre, za nameček na mejah z graničarji in puškami.
      Da, bil je tam neki imerialistični zahod, in celo knjige so jemali ter jih kurili. Vi seveda to ne verjamete še danes kar Vam vbijajo v glavo škofa Mahniča. Ne veste pa, da so bili polizobraženi Mahniči po drugi svetovni vojni poleg požigalcev celo krvoloki. Pravite Verjetno, pozanimajte se mladostno zvedavo z distanco in vedoželjnostjo, če ne gre drugače lahko preko spletnih strani.
      Drugi tir v sedanji rešitvi vladinega projekta je grajen z eno postajo v tunelu. Dolžina je proge 27 km, ljudje izstopaju v tunelu okoli 150 pod površjem in imajo odličen razgled po notranjosti Krasa. Upajmo, da ne bo Kraških jam, ker potem tak projekt ne bo končan leta 2026 ampak leta 2030. Torej totalna blokada Luke Koper. To zmore samo ljudje iz modernega centra. Drugi bi se že premislili. Duhovnik je imel in ima ponudbo od maja 2016. Ker je zadaj tuja firma se je začelo hiteti, ker če se bo uresničilo preprojektiranje in bo vrednost samo 800 milijonov bo velik problem, ker ne bo porabljenih 3 milijarde za projekt od tega 1 milijardo za “pocket money” Če ste mlajša generacije veste kaj to pomeni. Starejši to razumejo kot KORUPCIJA.
      Če malo spoštujete to državo se boste vprašali, če je nek projekt možen za 800 milijonov zakaj SMC tako hiti s pripravami, da bo “zagonil” 3 milijarde. To je ključno vprašanje.
      Ker upam to napisati s priimkom in imenom Vas vabim da se predstavite, da ne boste dobili čez nekaj let anemnezo, to je v svetu priznana hujša oblika slovenskih bankirjev.

      • Anemneza ni nič nič; verjetno je mišljena tu amnezija.

        • Anamneza (grško: spominjanje) pomeni podatke o bolniku, ki jih zdravnik pridobi s postavljanjem specifičnih vprašanj bolniku ali osebam, ki bolnika poznajo. Z anamnezo zdravnik ugotovi simptome, ki se pojavljajo pri bolniku in bi lahko kazali na določeno bolezen.
          https://sl.wikipedia.org/wiki/Anamneza

        • Amnezija je stanje, ko je spomin moten. Vzroki za amnezijo so lahko organski (poškodba možganov ali uporaba zdravil, običajno pomirjeval) ali funkcionalni, kot so obrambni mehanizmi pri post-travmatskem sindromu.
          https://sl.wikipedia.org/wiki/Amnezija

      • Zdravko

        Uh, da je besedica “verjetno” povzročila tolikšen nesporazum o tem, kdo sem jaz…
        Torej, mišljen “verjetno” v smislu, da so res bili sposobni takšnega intelektualnega salta, da so ruvali tire. Namreč, ta intelektualni salto je res nekaj posebnega in komaj dojemljivega.

        Ker sem generacija, ki so jo šolali sicer vaši vrstniki, prof. Duhovnik, bi imel zoper vas veliko za povedati. Kot sem že pisal tu na portalu, denimo, kako zahtevam opravičilo od SAZU in dr. Bajda, za intelektualno prodano Univerzo Edvarda Kardelja, za akademsko nepoštenost, s katero držim za besedo vso povojno akademsko srenjo, ki nas je ne le učila izmišljije “kardeljevih zbranih del”, ampak tudi vzgajala v duhu suženjstva, ki nam ga je naprtil komunizem. In to na vseh fakultetah, brez izjeme.

        Pa ne bom tega naslavljal na vas, naj ostane dr. Bajdu.
        Niti slučajno nisem SMC, razumem pa odkod so prišli. Razumem tudi kam nas peljejo.

        Vaše ponudbe nisem videl, le tu nekaj pisem, kjer sem pogrešal kakega podpisnika, ki ima potencial tudi kaj takega izdelati, dobaviti. Samo to.

        Menim tudi, da če bo referendum prerasel v boj med vami in vlado, da boste izgubili vi. Drugi tir mora pasti (oz. edino lahko pade) zaradi sebe samega.

        • Zdravko: “Menim tudi, da če bo referendum prerasel v boj med vami in vlado, da boste izgubili vi.”
          ========================

          Duhovnik ima prav, to zgoraj so besede kot bi jih izrekel član SMC, tudi oni so prepričani v zmago.

      • “… če je nek projekt možen za 800 milijonov zakaj SMC tako hiti s pripravami, da bo “zagonil” 3 milijarde. To je ključno vprašanje.”

        Mi starejši se še natančno spominjamo šale, ki je zelo dobro opisala dogajanje:

        1 mio dobi predlagatelj, 1 mio dobi tisti, ki odloča in 1 mio dobi izvajalec. Tako to gre.

  • Zdravko

    Da bi pa prodali 49% železnic, tudi prvič slišim in se čudim. Kako lahko sploh nekdo pričakuje, da bo kdo kupil železnico?! Ti se preprosto ne kupuje. Povsod na svetu so nacionalne železnice državni monopol in subvencionirane. Sploh niso mišljene, da bi bilo drugače. Le v Sloveniji se hudujemo, da imajo železnice izgubo. Povsod je to normalno, le pri nas ne.
    La kakšno izgubo je šel delat Franc Jožef z dvotirnim tunelom?! Totalna zguba. Glupi cesar! To je razmišljanje v Sloveniji.

    • Jože Duhovnik

      Spoštovani Zdravko, imate odlično vprašanje in se pozanimajte v vaši domači vasi ali mestu. Tam boste zanesljivo dobili sedež stranke SMC in člani te stranke Vam bodo z veseljem pojasnili, v splošnem zamotan projekt. Če boste dobili ustrezne informacije boste nenadoma postali razsvetljeni, žal šele okoli 300 let po razsvetljenstvu.

      Veste, ko se človek predstavi lahko pove vse brez omejitev in z tudi veseljem.

      • Zdravko

        Upal sem, da se iz pisanja vidi, da imam odgovor in da ga niti slučajno ne rabim it iskat k SMCju.
        Sarkazem o “glupem cesarju” sem mislil, da je viden.

    • Zdravko, že nekaj desetletij povsod po svetu velja, da mora biti dokazana upravičenost naložbe. Naložba mora biti upravičena s funkcionalnega, ekonomskega in okoljskega vidika. Za kapitalne projekte velja, da nujno morajo biti upravičeni z vseh treh vidikov, torej tudi ekonomsko. Brez dokazane upravičenosti v resnih državah ni denarja, niti državnega niti bančnega.

      Subvencionira se samo potniški promet, da je minimalni standard usluge zagotovljen tudi tam, kjer je manj prometa. Blagovni promet mora biti povsod dobičkonosen.

      V času Franca Jožefa seveda analiza stroškov in koristi še ni bila v veljavi. Tedaj so se odločali na podlagi intuicije in izkušenj.

      • Zdravko

        Ja, seveda. Tudi polet na Luno je bil dobičkonosen.

        • Andrej Čufer

          Ogljte si film ,i je nekako nadaljevanje slovenskega “Huston imamo problem”
          Operation Avalanche (2016)
          http://www.imdb.com/title/tt3776826/
          potem pa ponovno razmislit,e če so bili na luni to je večji nateg kot je bil Trojsnski konj.
          Počasi bo prišla na dan resnica takrat niso bili zreli za štart z lune in nebi mogli s pajkom poleteti. To je bil čisti nateg, da so lahko porabili toliko denarja za medcelinske rakete za vojaški program.
          Okoli zemlje se dogaja morda so leteli celo okoli lune, ampak na luno sem skoraj 99% prepričan niso stopili.
          Preprosto zato, ker sme dobil kot otrok serijo diapozitivov original kopije iz 6×6 orihginal posnetkov in nikjer prav nikjer ni videti kraterja, ki bi ga ispihal motor pajka, pri pristanku.

          • Zdravko

            V to zaroto glede pristanka na Luni se ne bom spuščal. 🙂

            Ostanimo na zemlji, in se odločimo, ali je bil naš cesar res tako glup, da je šel delat dvotirni tunel pred 120 leti, tako brez veze. Nekateri so tako pametni, da je za njih neki cesar samo cepec.

        • Zdravko, na splošno za vsako naložbo velja, da v določenem času mora prinesti več koristi, kot je bilo stroškov. Sicer je to nesmiselno razmetavanje denarja, ki bi ga lahko bolj koristno porabili kje drugje.

          Polet na luno je naložba v razvojni projekt, katerega rezultati bodo prinesli koristi pri drugih projektih.

      • Zdravko

        Ko so enkrat tiri položeni, bo promet dobičkonosen. Tako je tudi s cestami. Koliko je cest, po katerih se vozimo celo zastonj. Sama izguba. Le zakaj toliko asfaltiranih cest?!
        Promet na njih pa je pozitiven in prevoznikov je malo morje.

      • V času Franca Jožefa blagovni promet daleč ni potekal v takih količinah kot poteka to sedaj.
        Tako da so iz tega vidika stvari neprimerljive. Nekaj ga je gotovo bilo, ne vem koliko, a predvidevam da je bil poudarek na potniškem prometu.

        • Zdravko

          Niti potniškega ni bilo veliko. Vendar tunel je tunel! In to je cesar razumel.

  • Se vidva lahko normalno pogovorita ? Brez vseh teh sarkazmov in cinizmov ?

  • Problema, ki ga med drugimi omenja avtor prispevka, se ob vsem tem nismo niti dotaknili.
    Kot na primer načrtovana prenova karavanškega predora.
    Da vlada načrtuje obnovo, ki bi kratkoročno sicer nekaj rešila, dolgoročno pa bi bil spet potreben večji poseg z izdatnim deležem financiranja iz žaklja ki nima dna ?

    • Zdravko

      Obnova predora ne bo tako grozno huda reč. Bo pa lahko, če bodo zaradi tega ukinili en tir. Češ, saj je vse enotirno, brez veze, da je tunel dvotirni. Razmišljanje Franca Jožefa manjka. Razmišljanje nekoga, ki misli naprej. Tako se gradi infrastruktura!

      Zdaj izpade, da jaz zagovarjam Drugi tir. Upam, da je jasno, da ga ne. Megalomanski industrijski slepi tir ne pride upoštev. Morda Duhovnikova rešitev, če se izkaže izvedljiva. V tem primeru podpiram to celo, če bi bilo za isto ceno 1.4 milijarde. Celo, če bi razlika 600 milijonov bila osebno zaslužek dr. Duhovnika, še vedno podpiram to idejo!

      • Se strinjam !
        Res bi bil že čas, da se tem neformalnim mrežam zaprejo pipe.

  • Če se bo za vladni drugi tir porabilo tri miljarde ali več potem itak ne bo ostalo veliko za kakršne koli druge obnove. Kaj šele recimo za blagodejno znižanje DDV-ja. A niso gospa Bratuškova in gospod Jankovič obljubljali, da je zvišanje DDV-ja začasno? No kdaj se bo zgodilo znižanje na prejšnjo raven? Ampak kot kaže vsi pridejo na vrsto prej kot davkoplačevalci. Na primer Štrukljevi sindikati in neznansko razsipen drugi tir so že na vrsti prej. Dozdeva se mi, da bo tisto začasno zvišanje DDV-ja sčasoma postalo kar trajno zvišanje DDV-ja. Celo zgodovina uči, da začasni davki kaj rado postanejo trajni. Ko smo že pri zgodovini želim omenit jugoslovanskega prednika drugega tira – razvpito podzemno letalsko oporišče Željava – iz katerega se v sedajnosti ‘učijo’ (beri norčujejo) Američani v temle dokumentarcu (upam, da administrator link odobri): https://www.youtube.com/watch?v=uy1CZnGf1Fg Še napotek za tiste, ki si ne želijo ogledati celotnega dokumentarca: Opis opuščenega projekta Željava se začne v dvaintrideseti minuti.


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI