Slaboten prvi udarec

Žiga Turk 2.8.2017 6:14
 

Številke kažejo, da v Sloveniji nismo vzpostavili sistema liberalne demokracije, to je državne ureditve, kjer se veje oblasti med seboj nadzorujejo, politične stranke pa tekmujejo za oblast in se na njej izmenjujejo. V četrt stoletja še nismo imeli predsednika republike, ki ne bi bil dedič prejšnjega sistema. Stranke kontinuitete so vodile slovenske vlade vsaj tri četrtine časa.

Minigolf

Če dopustujete na Hrvaškem, je iz časov izgradnje socialističnega turističnega gospodarstva v bližnjem borovem gozdičku gotovo ostal kak minigolf – pač delavska, ljudska verzija kapitalističnega pravega golfa. Minigolf in betonske mize na namizni tenis so omogočile, da je hotel lahko odkljukal športno ponudbo in se uvrstil v kategorijo B.

Med najtežjimi udarci na minigolfih je tisti, kjer je luknja na vrhu betonske izbokline. No, in to bo zdaj prispodoba za našo tranzicijo. Žogico je treba spraviti na vrh vzpetine, sredi katere je manjša globel, ki bo žogico ujela, da bo nihala med levim in desnim bregom te globeli. Igralec je pred težko nalogo. Žogico mora udariti ravno prav. Če bo udaril premalo, ne bo dosegla vrha vzpetine in se bo sama od sebe skotalila nazaj, od koder je prišla. Če bo udaril preveč, bo šla do vrha in še čez, in se ustavila šele na desnem bregu. Samo ravno prav močan udarec jo bo spravil do občutljivega ravnotežja na vrhu. Kjer je pri minigolfu tudi luknja, kjer naj bi žogica končala.

Žogica torej najde tri mesta, kjer je stabilna. Na levi, na desni in na vrhu. Stabilnost na levi ali na desni pomeni, da je sistem urejen tako, da drugi strani preprečuje, da bi prišla na oblast. Da je oblast ugrabljena in da vlada režim.

Ugrabitev oblasti

Ugrabitev oblasti ni nemogoča niti v demokracijah. Tu formalna tekma teče za dve veji oblasti – izvršno in zakonodajno. V Evropskih političnih sistemih sta praviloma zlizani. Izvršna oblast – vlada – ima večino v parlamentu in ta bolj manj izglasuje, kar si vlada želi oz. si izbere tako vlado, da ji bo pogodu. V ZDA je drugače, predstavniški dom in senat sta ali pa nista na isti strani kot predsednik.

In potem sta tu še tretja in četrta veja (sodstvo, mediji), ki sta lahko pomembna zaveznika prvi in drugi veji. Ne slučajno, zato boj za liberalno demokracijo pomeni boj za neodvisnost oz. nepristranskost tretje in četrte veje. In vsi, ki si želijo oblast konsolidirati in iz liberalne demokracije narediti režim, si želijo ti dve veji oblasti podrediti oz. ustvariti enotnost oblasti. Celoten taki sistem, rečemo mu lahko režim, namenja vse svoje vire temu, da bi samega sebe vzdrževal na oblasti. Da bi volitve spremenile čim manj in da bi na volitvah čim težje prišlo do »napačne« izbire.

Na vrhu vzpetine sistem najde stabilnost v nestabilnosti. Žogica se ne ustavi, ampak niha med levim in desnim bregom globeli. Niha okrog sredine. Ravnotežje je občutljivo, ker ni treba dosti, da žogica pobegne po levem ali desnem bregu po hribu navzdol. Iz liberalne demokracije v režim.

Zgodovinske partije minigolfa

Do sprememb sistemov prihaja redko in v posebnih okoliščinah. Države, ki so se okoli leta 1989 osvobodile komunizma, so dobile možnost en udarec tiste žogice minigolfa. Za Češko, Poljsko in Slovaško lahko rečemo, da so merile dobro. Tam se na oblasti menjajo leve in desne stranke, pri čemer tudi za mnoge leve ni mogoče trditi, da so dedinje prejšnjega režima.

Madžarska je po letih slabih vlad kontinuitete leta 2010 dobila še eno priložnost in takrat žogico udarila precej močno v desno in kaže, da je zdrsnila čez vzpetino v območje, kjer si bo desnica lahko zagotavljala permanentno vzdrževanje oblasti. Nekaj podobnega se dandanes dogaja na Poljskem.

Desnemu bralstvu je to morda všeč. Ampak če v neki državi opozicija ne predstavlja realne grožnje, da bo naslednjič prevzela oblast, potem ne moremo govoriti o demokraciji, pa če inštitucije na papirju izgledajo še tako »pravilno« in če je oblast še tako naša.

Kdo bo rekel, kaj pa Nemčija, tam se Merklovi nasmiha že četrti mandat. Kar je res, ampak grožnja opozicije je realna in s strategijo asimetrične demobilizacije, ki jo prakticirajo krščanski demokrati, desnica levici prevzema ključne socialne teme in pasivizira volivce, ki bi glasovali za levico. Pri nas teče uspešna asimetrična mobilizacija levih volivcev.

Slovenija na minigolfu

Zgodovina revolucij 20. stoletja nas uči, da se po mirni in postopni poti ne da iz kapitalizma v socializem. Razen z eno ali dvema izjemama, ki potrjujeta pravilo, so bili prevrati hitri, odločni, krvavi in opravljeni v zavetrju neke vojne – prve svetovne v primeru Rusije, druge svetovne v primeru številnih vzhodno evropskih držav, tudi Jugoslavije, ali antikolonjalnih vojn v primeru socializmov v tretjem svetu.

Zgodovina kontrarevolucij pred četrt stoletja nas uči, da iz socializma v kapitalizem ni mogoče postopno in demokratično. Poljska, Češka, Slovaška, Litva, Latvija, Estonija so to naredile hitro in je uspelo. Slovenija bi to delala postopno in ne gre. Ker tistim, ki imajo v nekem sistemu formalno ali neformalno moč, ni do tega, da bi se ta sistem spremenil tako, da bi bila njihova moč in oblast negotova.

Slovenci smo žogico v 1990ih udarili precej boječe. Nekaj časa se je še kotalila prti vrhu, potem se je ustavila. Zdaj se kotali po klancu nazaj v levo. Nad denacionalizacijo se zgražamo, privatizacijo zaviramo, zdravstvo rekomuniziramo, v zunanji politiki bi se vrnili v Jugoslavijo in med neuvrščene, če bi to še obstajalo. Na oblasti se menjava leva in še bolj leva opcija. Opozicija ne predstavlja realne grožnje oblasti in obnašanje oblasti ter njena kakovost je temu primerna.

To je dobro za tiste, ki so na oblasti ali lahko delajo posle v njeni bližini, pa slabo za vse ostale. Ne glede na to, ali volijo levo ali desno.

 
Značke:

37 komentarjev

  • Franc Mihič

    Odlična analiza oz. komentar!

  • Franc Mihič

    »Ponovno se bo treba angažirati, udariti po mizi tako, kot smo takrat leta 1989. Če bomo samo apatično gledali in ostali razočarani, potem se ne bo nič zgodilo. Potrebujemo nov volilni sistem.
    Ni slučaj, da je vse skupaj zablokirano. Slovenija danes doživlja katastrofo. To bo treba nekako prelomiti,« je odločen dr. Hubert Požarnik.

    »Narod si usodo piše sam. Ljudem je treba dopovedati, da je naša skupna prihodnost v njihovih rokah. Največja kriza v Sloveniji je moralna kriza. Za rešitev Slovenije je zgolj reševanje s politiko in z gospodarstvom premalo. Potrebujemo duhovno prenovo,« je prepričan zgodovinar Stane Granda.

    http://nova24tv.si/slovenija/komunisticne-sile-s-podmladkom-so-nam-ugrabile-in-okradle-drzavo/#comment-2676572949

    • slehernik

      Strinjam se, da bi bilo dobro volilni sistem spremeniti tako, da bi se na oblasti izmenjevali dve različni ekipi. Vsaka naj bi s svojimi idejami poskrbela, da bi se država razvijala v prihodnost, ne pa drsela nazaj.

      Vendar ne morem verjeti, da je to v razmerah, v katerih živimo že desetletja, sploh mogoče. Nekaterim stanje kakršno je, pač ustreza, ker si z absolutno in trajno zagotovljeno prevlado lahko režejo državni hlebec kakor hočejo, izključno v svojo korist.

      Poleg tega bi bilo treba poznati osnovne ideološke predpostavke režima, ki nas že desetletja obvladuje. Upravičeno se lahko bojimo, da ta režim NIKOLI ne bo odstopil od absolutne prevlade zgolj po mirni poti in oblast prepustil za nekaj časa drugi politični struji, kar je v demokraciji nujno potrebno. Boji se izgubiti privilegije, ki jih je nagrabil, zato se oblasti drži kot klop, z vsemi sredstvi.

      Na žalost veliko ljudi dejansko živi in napreduje od privilegijev, ne samo od svojega dela, zlasti tisti, za katere tako ali drugače “poskrbi država” oziroma režim. Hvaležnost režimu za magari drobne privilegije in odvisnost od njega potem kreira volilne rezultate, to je obnavljanje vedno iste oblasti, istih idej in množijo negativne spremembe, ki državo dolgoročno gledano, oslabijo in uničijo. Zgledov takšne politike je zlasti na levici, ki ji je socializem ideal, več kot dovolj, poznamo jih tudi v Evropi.

  • Franc Mihič

    Janez Janša je v intervjuju na nacionalni TV dejal, da je Slovenija v nenormalnem stanju: »Če se to ne bo presekalo, bodisi s spremembo volilnega sistema bodisi z neko krizo, ki si je sicer nihče ne želi, ampak očitno je samo to lahko pot do sprememb.«

    Predsednik države, ki se zavzema za spremembo volilnega sistema, pravi: »Politika je v ledeni dobi!«
    Ali bodo torej politiki, predsedniki strank, tudi »pomladnih strank«, Janez Janša, SDS, Ljudmila Novak, NSi, mag. Marko Zidanšek, SLS, končno le poskrbeli za to, da bo eden prvih ciljev vsaj pomladnih strank nov volilni sistem, saj brez tega ne bo potrebnih sprememb za napredek države?
    Kdor eno govori in tega ne stori, tega nikoli ne dobi in ni zaupanja vreden!
    Še predsednik države je obupal, čeprav je močno podpiral spremembe volilnega sistema, saj je ugotovil: »Politika je v ledeni dobi!«
    Pat pozicija o spremembi volilnega sistema očitno vsem ustreza, a to ni pot za spremembe!
    Brez spremembe volilnega sistema nam torej za »streznitev in spremembe« ostane samo le kriza, ki si jo nihče ne želi, »prepad«?
    Ali je to res edina pot za spremembo volilnega sistema, da se potem lahko »zgodijo« še prave družbene spremembe in politika za razvoj, ne pa za zastoj?
    Kdo bo odgovoren? Volivci ali politični voditelji, to je oblast?

  • Franc Mihič

    Pozabiti na sto milijonov evrov je »odlična« ekonomija?
    Zaslužni prof. dr. Jože Vižintin UL je letos v članku »Kako je šolstvo zabredlo v močvirje?« med drugim zapisal, da ga je najbolj prizadelo, da je med mladimi velik strah pred prihodnostjo. Prof. Vižintin je trdno prepričan:«Slovenska javnost in tudi stroka ne želita imeti odlične univerze. Dokaz o tem imamo v ustanovitvi centrov odličnosti, kompetenčnih centrov in razvojnih centrov pred petimi ali šestimi leti. Ko so akterji v centrih porabili državni denar, so vsi ti centri izginili v pozabo, a ni podatkov, kakšne rezultate so v petih letih sploh dosegli. Vseh sto in več milijonov je šlo v pozabo. Koliko koristi je od tega imela industrija, bi morala sama povedati, pa žal niti tega podatka do danes javnost ni izvedela, saj takšni projekti na tehnološki preboj slovenske industrije nimajo, vsaj po dosedanjih podatkih, nobenega vpliva.« Na ta dejstva pa se nista doslej odzvala niti bivši rektor dr. Ivan Svetlik, niti ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Maja Makovec Brenčič, celo ne »porabnik, kupec znanja«, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek, univ. dipl.inž.agronomije. Sto milijonov je šlo v pozabo. L. 2014 nas je obiskal predsednik ZRN Joachim Gauck s svojo delegacijo. Organizirana je bila okrogla miza, kjer sta sodelovala tudi predsednika Nemčije in Slovenije, vsak s svojimi izbranci. Predsednika Boruta Pahorja je spremljala tudi Marta Kos, tedaj še slovenska veleposlanica v Nemčiji. Posnetek te okrogle mize je v arhivu RTV. Marta Kos je poskušala prikazati Slovenijo, kot državo skoraj za vzgled uspešnega razvoja, ki je zasnovan ravno na centrih odličnosti. Kakšni pa so rezultati slovenskih centrov odličnosti? Predstavnica Bavarske je naši javnosti tedaj predstavila, kaj so bili temelji razvoja, ki so omogočili, da je Bavarska iz kmetijske dežele, postala visoko razvita tehnološka dežela z razvitim gospodarstvom. Ti trije temelji, ki jih je vredno ponoviti, so bili:
    Prvi temelj je, da je deželna vlada oz. država poskrbela, da so univerze nudile deželi potrebno znanje za razvoj, poskrbela je, da funkcionira dualni izobraževalni sistem za iskane poklice.
    Drugi temelj je bila izdelana dolgoročna vizija razvoja in temu ustrezno veliko vlaganje v infrastrukturo, ceste, železnice in letališča.
    Tretji temelj pa je zagotovljena zanesljiva in načrtno dostopna energija po deželi.
    Kaj če v Sloveniji le ni pravega znanja ali potrebe, da se opredelijo bolj realni cilji države, saj jih imamo več kot Nemčija? Kako realna je potem strategija pametne specializacije države?
    Ne bo nam pomagalo ustanavljanje inkubatorjev, ne kariernih centrov ter stičišč, če ne bomo spremenili odnosa in zavedanja, da je kritičnost tista sila, ki nas dela žive, da je kritično preverjanje opravljenega dela edino merilo kakovosti in napredka, kot je tako izvirno zapisala dijakinja Eva Malovrh iz Maribora.
    Razočaran berem tudi: «Dekan in lastnik zasebne Fakultete za management in pravo, prof. dr. Srečko Devjak, je kot bivši dekan javne Fakultete za upravo služil z državo in pridobil 526.050 evrov. Končno revizijsko poročilo razkriva, da je Fakulteta za upravo delovala celo nezakonito, neskladno z načelom gospodarnega ravnanja z javnimi sredstvi, tudi koruptivno.«
    Afera po razkritju afere o dodatkih za stalno pripravljenost na fakultetah tudi še ni končana. Te dni smo lahko na ekranih gledali nepojmljiv odnos univerzitetne elite do države in javnosti. Vpleteni so pedagogi naroda, vidni »strici in tete iz vidnega ozadja, ki hočejo voditi državo s piedestala nedotakljiv avtonomije univerze, sicer pa brez mandata in odgovornosti za stanje države in ekonomije. Dekanja ekonomske fakultete prof. dr. Metka Tekavčič poziva ministrico za izobraževanje, dr. Majo Makovec Brenčič, naj se oglasi na svojem delovnem mestu na fakulteti, kjer se bosta pogovorili o njenem nadaljnjem angažmaju na fakulteti, dodala je tudi, da vlada fakulteti zadnji dve leti dosledno in nenehno otežuje resno delo. Kaj zamerijo ministrici Makovec Brenčičevi? Ministrica vztraja, da je treba del sredstev, ki so bila porabljena za dodatke na stalno pripravljenost profesorjev, vrniti v proračun. Mar ni to pošteno in jasno vsakemu državljanu?
    Osupel sem, ko celo bivši rektor in minister za delo, socialo in družino, prof. dr. Ivan Svetlik, pred javnostjo mirno zanika pokazano vidno prejeto e-pošto od dekanje Tekavčičeve. To kaže stanje duha in morale na UL, ki se odraža tudi v družbi.
    »Če bi bil sam direktor in bi videl, da mi grozi izgubiti vse, kar imam in za kar sem se trudil desetletje ali več, bi namreč tudi sam poskušal oškodovati družbeno premoženje« , je pogubna izjava »pedagoga naroda«, bivšega rektorja UL, bivšega ministra, nesojenega evroposlanca, pravnika in ekonomist dr. Jožeta Mencingerja, ki jo ni še nikoli obžaloval ali preklical. Nezaslišano je tudi, da se politika in stroka vse doslej ni opredelila do te izjave, ki pomeni konec etike in pravne države. Ni čudno, da pravna država, pravosodje ne deluje za elite, obravnava pa predvsem le navadne državljane?
    To je res močvirje in aktualna tema o morali, ki vlada na javnih avtonomnih fakultetah, plačanih iz javnega denarja, kjer se oblikuje in kadruje slovenska politika, realni sektor pa vse to plačuje. Univerze, zlasti družboslovne fakultete so bazen za vodilne politične kadre, ki vodijo ekonomijo države, a ne delijo usode realnega sektorja, ki je na odprtem trgu. Politiki iz fakultet se vedno brez problemov vrnejo na fakulteto, ne glede na rezultate. Dokler bo na fakultetah, zlasti družboslovnih, prevladovala takšna mentaliteta, da so fakultete nad državo, da imajo predvsem imuniteto, ne pa tudi soodgovornost za stanje države, država prava ne bo delovala in bo Slovenija zaostajala v razvoju.
    Slovenska produktivnost pada, naše vzhodnoevropske konkurentke pa jo presegajo kar za dvakrat. Kot glavno oviro za produktivnost v Sloveniji se navaja premajhno sledenje tehnološkemu in znanstvenemu napredku v podjetjih, za kar navaja trgu zelo slabo prilagojen izobraževalni sistem in premajhno pripravljenost menedžerskih krogov za uvajanje sodobnih tehnologij.
    V javnosti pa še prevladuje pogubna morala:»Vsi v šole in na univerze, do boste pridobili izobrazbo in tako dobili dobro službo in boljšo plačo, ne glede na rezultate?« Mar univerzitetna in politična elita družbe res lahko spregleda zaslužke in ravnanja rektorja in dekanov in kar pozabi sto milijonov za centre odličnosti? Mar ni to pogubno za razvoj države in se mladi upravičeno bojijo za svojo perspektivo, zato mnogi gredo v tujino? Kdo je ugrabil državo zase?

  • “V četrt stoletja še nismo imeli predsednika republike, ki ne bi bil dedič prejšnjega sistema.”

    1) Predsednik Republike je limitiran z Demosovo ustavo, ki je bila napisana izrazito proti Milanu Kučanu. Izrazito proti prejšnjemu sistemu. Žiga Turk je tu torej zgrešil za 180 stopinj. Vseeno je, koga vtakneš v hlače predsednika, vsak mora plesati po dediščini pomladnikov!
    2) Predsednik je neposredno izbran od volilcev. In volilci so izbrali kot so izbrali. Se Žiga Turk pritožuje nad demokracijo?

    • Albert

      Žiga Turk se pritožuje nad tretjo in četrto vejo oblasti.

    • Rado, nehaj lagati. Vsak predsednik pleše po komunističnih notah.

      Pristranski mediji onemogočajo, da bi zmagal desni kadndidat.

    • Kapodistrias

      Ne, ni zgrešil dr. Žiga Turk, zgrešili ste vi. V čem je bila ustava, kot pravite Demosova, proti Kučanu? Vsaka ustava je pač programski dokument – slediti ji mora ustrezna zakonodaja, ustrezna organizacija družbe in oblasti (institucije), slediti ji mora končno tudi duh naroda, zavest itd, sicer ostane prazen programski dokument. In pri nas je tako. Vse je narejeno na pol. Ker to nekaterim ustreza. Žal tudi ni bilo nujne lustracije. Zakaj je bil izvoljen Kučan? Ker je bilo ljudi še vedno strah, ker jim je bilo v času propadlega režima potisnjeno v podzavest, da bo komunizem trajal večno, ker vse družbene podsisteme (pravosodje, bančništvo, celotni javni sektor, mediji, državna podjetja, represivni organi, vojska) obvladujejo ljudje iz prejšnjega režima. Zdaj očitati Petrletu, česa vse kot predsednik vlade ni storil, pa bi moral, je neumnost. Kaj več pa bi lahko storil v takšni konstelaciji sil in realnih moči? Če so se celo pomladniki upirali korenitejšim ukrepom (znameniti Bučarjev: “Samo preko mojega trupla…”).
      Dr. Turk pravilno ugotavlja, da se iz kapitalizma v socializem/komunizem ne da brez nasilja/revolucije. Očitno brez tega ne gre tudi obratno, iz komunizma nazaj v kapitalizem. Komunisti so res mojstri v nečem, kar edino in res mojstrsko obvladajo: oblast. Tudi ko jo je treba zadržati. Vsa sredstva imajo v svojih rokah, s katerimi perpetuirajo oblast, kljub navidezni demokratični formi. Udbomafijski kapital je samo eden izmed teh.
      Trenutna oblast se hvali z gospodarskimi rezultati – za katere pa nima nikakršnih zaslug. Glede na vse ostalo so ti rezultati res celo neverjetno ogodni. Slovenska pridnost je očitno znala izrabiti ugodna gibanja na izvoznih trgih. Toda, ali so res dobri? Niti približno ne! Delež novoustvarjene vrednosti v GDP je izrazito majhen, vsa gospodarska rast komaj zadostuje za plačilo obresti na kredite – kaj pa vračanje dolgov? Z njimi smo zadolžili že pravnuke.
      Skratka, Slovenija je v vseh pogledih postala močvirje. Dr. Gajser je izjemno nazorno orisal zunanjepolitične katastrofalne rezultate. Stanje duha je pri nas žal porazno, zatohlo, depremirajoče. Dokler bo tako, tudi večinski volilni sistem – (vsekakor boljši od sedanjega proporcionalnega, ki ustvarja eno samo zmedo in kaos – vsegliharstvo) ob taki volilni udeležbi ne bo pomagal.
      Človek bi bil rad optimist. Toda, ko se na lastne oči prepričaš, kako nas prehitevajo vsi, ki so nas še pred kratkim gledali v hrbet,veš, da je v tej sicer prelepi deželici preveč stvari čisto zavoženih. Če hočemo naprej po poti evropske civilizacije in njenih vrednot, moramo z vso odločnostjo in vsemi sredstvi temu stanju narediti konec! Sicer je zadeva za Slovenijo zgubljena.

  • Mihiču: “Janez Janša je v intervjuju na nacionalni TV dejal”

    Le koga briga kaj ta delikvent govori?

    • Albert

      Vse, ki se zavedamo, kaj pomeni strahovlada levice.

  • slehernik

    Gospod Rado, prvič:
    popolnoma jasno mora biti vsakomur in ne vem, zakaj to ni jasno tudi vam: ustava je MORALA biti napisana proti prejšnjemu sistemu, saj smo se hoteli znebiti prav tega sistema in njegove revolucionarne dediščine, ki namesto na demokraciji temelji na nesvobodi, na smrtnem strahu ljudi in absolutni vladavini nedotakljive partijske mafije.
    Čemu bi bila nova ustava sploh potrebna, če naj se prejšnji režim ohrani? Režim bi se moralo odpraviti in vpeljati normalno demokracijo. Ali pa menite, da so ljudje prišli protestirat na Roško in na Trg revolucije(!), da bi ohranili partijo in Udbo?

    In ne, Žiga Turk se ne pritožuje nad demokracijo, pač pa nad “demokracijo”, kajti kot v svojem članku lepo piše, v demokracijo sploh še nismo prišli!

    Drugič: pišete o Janši kot “delinkventu” in da nas ne briga, kaj govori. Tako mislite vi, nekateri pa za razliko od vas mislimo drugače: Janša ni noben delinkvent, pravi delinkventi nam vladajo, kar se izkazuje skoraj vsak dan – in vi tega ne vidite? V resnici so delinkventi vladali ves čas tudi po politični spremembi leta 1991, razen mogoče neposredno po osamosvojitvi, ko so za teden, dva otrdeli in se skrili v mišje luknje v strahu, da bodo zapele kalašnikovke… In nemoteno vladajo še danes.

    Takrat sem bil vesel, da niso zapele, vesel sem bil, da nismo “takšni”, krvavi, in pozitivno sem sprejel celo izvolitev Kučana, ki ga sicer nisem in ga ne bi nikoli volil – ali ni imel že do takrat čezinčez dovolj oblasti? V svoji neskončni naivnosti sem vseeno upal, da bo s svojim vplivom in poznavanjem ozadja, s katerim je ves čas upravljal, pomagal mirno preoblikovati našo družbo iz partijsko-mafijskega balkanskega režima v nek približek evropske demokracije.

    Naivno sem upal, da je tudi on po desetletjih režima spoznal, da je skrajni čas za spremembe, transformacijo v nekaj bolj modernega in demokratičnega tudi v partiji in njenem vladajočem ozadju. No, to se ni zgodilo, kajti prav on je s svojo staro suito v medijih, pravosodju, šolstvu, javni upravi in vseh drugih vejah državne strukture ves čas in na vse načine skrbel, da se ni nič bistvenega spremenilo, da smo se neprestano samo še vračali iz Evrope, kamor smo hoteli priti. In nazadnje smo ostali na Balkanu, v starem sistemu oziroma v zgolj navidezni, spačeni karikaturi demokracije, povsod in pri vsem menda obilnem znanju tako neuspešni, da si ne znamo več speljati niti ene uboge investicije; osamljeni, pozabljeni od sveta, brez prijateljev, brez kompasa, brez perspektive smo, tako da morajo mladi bežati od nas v svet, da lahko vstopijo v normalno življenje, notranje pa smo vedno bolj napeti, skregani do amena, da se zmerjamo že z nekakšnimi dinozavrskimi vzdevki, “fašisti”. Človek se vpraša, ali bodo res morale zapeti kalašnikovke, da bo spet zavladala normalna pamet?

    Verjamem, da politični mafiji sedanje stanje popolnoma ustreza, saj ima vse v rokah in počne dobesedno kar hoče – kot da se norčuje iz zdrave pameti. In na miren način noče ali ne morem nič izpustiti iz rok – vse mora imeti in vse stoprocentno obvladovati. Prav zato ne najdemo poti ven iz tega začaranega kroga “demokracije”, nad katero se Turk “pritožuje”. Iz začaranega kroga, v katerem nekateri iščejo rešitev za pereče probleme celo v krvavi zvezdi in pri tistih že davno pokopanih zločincih, ki so si to strahoto izmislili – obudili bi jih radi… začarani krog se vrti brez prestanka, vendar nazaj, vedno nazaj, samo nazaj…

    • Kapodistrias

      Jaz sem se pa tako mučil z odgovorom (no ja, nisem se preveč!) gospodu (pardon: tovarišu) Radu. Če bi tole prej prebral, bi samo napisal, da se strinjam do zadnje črke – kot da bi avtor bral moje misli.

  • Sarkazem

    Zelo duhovita primerjava z minigolfom in dobra analiza. Na Balkanu prefinjeno ravnanje z udarci po žogici pač nikoli ni bilo mogoče predvsem zaradi poltisočletne prevlade Turkov in njihovega načina igre, ki ga lahko v živo opazujemo tudi sedaj. Za Slovenijo je bilo vse odločeno po ww1, ko so se naši predniki odločili za Balkan in balkanizacijo. Drugačen razvoj dogodkov od takrat pa do danes skoraj ni bil mogoč.

  • Zdravko

    Od proletariata do davkoplačevalcev ali ljudstva je v Sloveniji zelo majhna razdalja, če sploh je kaj. Sprašujem se, ali tudi desnica vidi razliko. Od demokracije, vladavine ljudstva, do diktature proletariata tako tudi ni daleč. In tolikšen je tudi pomik, ki smo ga dosegli v politiki od leta 1991.
    Zaman je računati, da bo z zmago opozicije, če ji to sploh uspe, kaj drugače. Zaman je preštevati glasove.

  • Ne verjamem, da se bojo ljudje z istimi učitelji kot do zdaj ( in istimi učitelji teh učiteljev) naučili kaj bistveno drugače udarjati žogico kot to gledamo zadnjih 26 let “svobode in demokracije”.

    Večja bi bila verjetnost, da žogica ob bolj ali manj enakih udarcih pride vsaj v sredino, če ne potem tudi na desno, če bi malo znižali klanec iz levega izhodišča navzgor oz. ga naredili bolj položnega.

    Imam občutek, da desnica, kakršno imamo, za to znižanje klanca ne naredi nič. Ali nič kaj bistvenega. Mogoče celo nasprotno. Da še dviguje klanec od sredine proti desni. Z drugimi besedami: da desnica reagira na svojo nemoč tako, da ihtavo vleče še bolj v desno. In ne opazi, da jo to še bolj oddaljuje od zaželjene zmage ( katere temelj je večinska podpora).

    • Amelie

      Ne moremo zniževat klanca, ker klanec je tak kakršen je.
      Prispodoba z minigolfom je res posrečena. Potrebno bi bilo ugotovit, kaj v resnici pomeni ta sredina, okrog katere naj bi se vse vrtelo. Je dovolj če rečemo da je to kompromis med obema stranema, za kateri se zdi da iz politike tako in tako izginjata ?

    • Amelie

      Ker ta klanec dojemam kot pot do zastavljenega cilja.
      Vprašanje je, kaj je naš cilj ?

  • Sicer je pa treba priznati, da ima Slovenija nenavadne volilce. In morda še bolj nenavadne mnenjske vodtelje in novinarje. V zahodnih demokracijah je ponavadi tako, da en znaten del volilcev sodi v kategorijo swing-voters, ki če niso zadovoljni z desnimi, voli naslednjič levo. In obratno. Pri nas je pa običajna reakcija nad svojo vlado ( ki so jo volili) razočaranih volilcev levice, da si naslednič rečejo: ampak zdaj moramo pa volit neko drugo, res ta pravo levico – potem bo pa zihr boljš. In tako vedno znova. Čeprav gre osel samo enkrat na led. Ampak oni niso osli.

    Mogoče jim predlagam, da naslednjič naši vrli levičarji izvolijo takole vlado – najpomembnejši resorji:

    – prva ministrica, die grosse Fuehrerin = Violeta Tomić

    – minister za zunanje zadeve, status upokojencev in za Rusijo in čenčanje = Karl Erjavec

    – minister za notranje zadeve, Panvito in teran = Gregor Veliki Židan

    – minister za gospodarstvo, finance, Electo, farmacevtke, neo-gradbene parcele in pravosodje = Zoran Zoki Janković

    – minister za kulturo, twitter, facebook in bloge ter prevencijo katolibanstva = Domen Savić

    – minister za izobraževanje, indoktrinacijo in prijateljstvo z Madurovo Venezuelo = Miha Kordiš

    No, a niso ta pravi kerlci in frajle tole za našo politiko?

    • Satirr

      V zahodnih demokracijah ni nič nenavadno, da zmerni volivci volijo zmerne politike, da ne zmagajo ekstremisti. In če to preslikamo v Slovenijo je precej normalno, da desnica ne more dobiti volitev, ker ponuja za mandatarja kandidata, ki ga večina volivcev zavrača.
      Na žalost se bo vse to ponovilo še enkrat naslednje leto, saj niti “zmerni” desni mnenjski voditelji do onemoglosti ponavljajo o komunizmu, kontinuiteti, levih medijih, zavedenih (neumnih, škodljivih) volivcih …

      • Amelie

        Precej nenormalno je primerjat razvite zahodne demokracije s Slovenijo.

        • Satirr

          Poudarjanje “nenormalnosti” v primerjavi z zahodno Evropo tudi odvrača volivce.

          • Tiščanje glave v pesek in se delati, da je vse v redu, služi ohranjanju statusa quo.

            Probleme se rešuje tako, da se najprej ugotovi, kateri in kakšni so. In pri nas so glavni problemi takšni, ki niso primerljivi z državami z razvito demokracijo.Zato so logično tudi pristopi specifični.

            Volivci bodo bolj angažirani, ko bodo videli, da obstaja realna možnost sprememb na bolje. Tega pa ne želijo tisti, ki jim odgovarja sedanje ribarjenje v kalnem.

      • Zdravko

        Ne razumem, a si ti desničar?

        • Satirr

          Glede večine gospodarskih in socialnih vprašanj sem bolj konservativno opredeljen. Ne maram revolucij in prevratov, izrednih stanj, panike in skrajnosti. Ne maram niti prevelikih družbenih razlik. Do dobrodušnih nasvetov in priporočil iz tujine (tudi iz EU) sem zadržan.
          Od politike pričakujem, da se bo ukvarjala z upravljanjem države za dobrobit vseh državljanov in državljank Republike Slovenije, učinkovito reševala tekoče probleme in imela vizijo razvoja Slovenije, ki ne bo tuja naši kulturi.

          • Zdravko

            Kaj so te krokodilje solze:
            “Na žalost se bo vse to ponovilo še enkrat naslednje leto,…”

            Ta pa je nizka, da levičar obžaluje, da desnica ne bo zmagala…

      • slehernik

        Lepo je biti naiven in verjeti v nemogoče, ampak s tem ne rešimo ničesar, kvečjemu olajšamo delo lopovom, da še lažje obdržijo oblast.

        Sicer pa je najbolje, da se vprašamo, ali so sploh kje na svetu premagali mafijo tako, da so ji prijazno podali roke in “znižali nagib na progi minigolfa” – torej svoja stališča približali mafijskim?

        Ne vem za tak primer. Bi se pa mafija takim preganjalcem smejala na ves glas. In kdor tenko posluša, danes ta smeh naših večnih oblastnikov že lahko razločno sliši…

    • Kapodistrias

      Kaj res še nismo dosegli dna?

      • Amelie

        Očitno še ne!
        Ker nismo še uspeli dosečt soglasja o obsodbi komunizma.

        • “Kaj res še nismo dosegli dna?”
          in
          “Ker nismo še uspeli dosečt soglasja o obsodbi komunizma.”

          He, he, Amelie. V svojem navalu negativizma si pozabila na logiko (Sovraštvo je močnejše od razuma). Po analogiji tvojega sklepa lahko torej ugotovimo, da bomo dosegli dno šele, ko bomo obsodili komunizem.

          Kardinalna “Faux pas”!

        • Amelie

          Rado, ali morda to kar sem napisala, ni res ?
          Ni mi jasno kje ti tukaj vidiš sovraštvo.

        • Satirr

          Nikoli ne bodo dosegli soglasja.

          • Amelie

            Zakaj ne ?
            A zato ker se je šlo za pravično stvar ?

          • Satirr

            Zato, ker to ni točka, v kateri bi se Slovenci poenotili in se tudi nikoli ne bomo.
            Mislim, da je boljše graditi na stvareh v katerih se strinjamo in se tolerirati, kjer se ne strinjamo.

          • Zdravko

            Seveda. Pravičnost je vsekakor nekaj kjer se Slovenci ne moremo poenotiti?! Najbrž res. In ti nam to lepo poveš.

          • Amelie

            Satirr .. “ker to ni točka, v kateri bi se Slovenci poenotili” …
            ——
            Se zavedate, da bomo potem kot narod propadli. In res gre vse v to smer.
            Si res tega želimo ?


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI