V svetu sodobnih tehnologij: nam uničujejo delo?

Mitja Steinbacher 1.8.2017 6:45
 

Avtomatizacija, učeči stroji, pametni telefoni, umetna inteligenca so v zadnjem desetletju postali del vsakodnevnega življenja ljudi ne le v razvitih delih sveta, temveč praktično povsod po svetu. Pametni stroji danes vse bolj nadomeščajo fizično prisotnost človeka in lajšajo proizvodne procese in omogočajo lagodnejše življenje.

Avtomatizacija proizvodnih procesov v proizvodnji in uporaba pametnih algoritmov pri ponudbi storitev sproža razmišljanja o tem, da bodo roboti postopno prevzeli delovna mesta ljudem, v javnosti pa so že zaokrožile ideje o obdavčitvi robotov. Kaj torej prinaša avtomatizacija procesov in uvajanje pametnih orodij? Se res lahko bojimo nadvlade umetne inteligence nad človekovo inteligenco, izumiteljico umetne inteligence? Ta in podobna vprašanja so del vsakodnevnih razprav med ljudmi, zato je morda prav, da jih nekoliko osvetlimo tudi na Časniku, kjer, pregovorno, ponavadi teče bolj „tradicionalna beseda“.

Sprememba tehnološke opremljenosti proizvodnega procesa v podjetju nujno zahteva prilagajanje zaposlenih na novo tehnologijo in marsikdo na spremembe ni pripravljen oziroma jim ne zmore slediti. Tako ne presenečajo razmišljanja niti uglednih piscev o tem, da avtomatizacija uničuje delovna mesta. David Rotman se je za MIT Technology Review upravičeno vprašal, ali smo zavoljo avtomatizacije proizvodnih procesov pred stagniranjem dohodkov in povečevanjem dohodkovne neenakosti? Pri tem se ni mogel izogniti pisanju Brynjolfssona in McAfeeja, ki za po njunem prepočasno rast zaposlovanja glede na rast življenjskega standard krivita nagel razmah računalniške tehnologije in posledične hitre menjave obstoječih načinov proizvajanja dobrin in ponudbe storitev. Avtorja napovedujeta slabe obete za številne poklice, kamor se pospešeno širi avtomatizacija: zdravstvo, pravo, izobraževanje, finančne storitve ipd.

Zgodovina je polna primerov, ko pojav nove tehnologije povzroči zamenjavo obstoječih delovnih mest za nova delovna mesta. Nova tehnologija nujno do določene mere izloča delovna mesta in jih nadomešča z novimi. Vsaka večja zamenjava tehnologije v zgodnji fazi uvedbe v proizvodni proces nekega podjetja zaustavi zaposlovanje oziroma ga nekoliko zniža. Ti učinki so kratkoročne narave in sodijo med prehodne učinke. Trajanje je odvisno od trajanja prilagoditve na novo tehnologijo v podjetjih in od učinka nove tehnologije na druge sektorje ter vsaj še na nastajanje še neobstoječih podjetij zaradi uvedbe nove tehnologije. Izum parnega stroja je šolski primer pretakanja tehnologije med sektorji. Ob uvedbi parnega tekstilnega stroja so delovna mesta v tekstilni industriji kratkoročno močno upadla, sčasom pa pričela rasti v hitro nastajajočih novih tovarnah v s tekstilno industrijo nepovezanih sektorjih, kjer se je pričel uporabljati parni stroj. Izumu parnega stroja je sledil izum motorja z notranjim izgorevanjem, izum elektrike, izum polprevodnikov in integriranega vezja in podobni veliki izumi. Zaradi tehnološkega razvoja danes poznamo mnogo več delovnih mest kot so jih poznali napi predniki, imamo mnogo višji standard, naš delavnik pa je ob delu sestavljen tudi iz kakovostnega preživljanja prostega časa. Tehnološki razvoj je najboljši recept za umikanje neprijetnih delovnih mest. Mnoga delovna mesta bodo v procesu napredka za vedno izginila – v dobrobit zaposlenih.

Neizpodbitno velja, da se s sposobnostjo uvajanja novih tehnologij po nizkih stroških in s pripravljenostjo zaposlenih na učenje novih procesov lajša in krajša prehod na nove tehnologije, odpadla delovna mesta pa se lažje in hitreje nadomesti z novimi. Ta proces zamenjave obstoječih tehnologij se po na današnjem Češkem rojenem ameriškem ekonomistu Josephu Aloisu Schumpetru imenuje „kreativna destrukcija“. Današnji trendi uvajanja novih tehnologij so mnogo hitrejši od tistih iz poznega 18. stoletja, ko so se pričele prva nadomeščanja fizičnega dela v proizvodnji. Tako da je danes učinke novih tehnologij težje napovedovati. Na vprašanje, kakšen bo končni učinek nove tehnologije na število delovnih mest po vpeljavi nove tehnologije, ni moč enoznačno odgovoriti. Kaj je gotovo je to, da bi bilo zapiranje pred tehnološkim napredkom mnogo slabše od sledenja in aktivnega vključevanja v sodobne razvojne tokove.

Za konec. Ozaveščenost s tehnološkimi dognanji in učenost o novih tehnologijah postaja nujnost življenja. Tempo nastajanja novih idej in tehnoloških prijemov je danes tako močan, da mu tudi tehnološko najbolj ozaveščeni le s težavo sledijo. Tudi če vsak dan namenimo eno uro izobraževanju o tehnoloških novostih, bomo že na lastnem področju delovanja spregledali večino novih odkritij, kaj šele, da bomo zmogli slediti odkritjem na preostalih področjih. Živimo v dobi, ko stroji ne zamenjujejo več zgolj človekovega fizičnega dela, temveč tudi vse več miselnih operacij, vloga človeka pa se spreminja v uporabnika pametnih strojev. Eden trenutno najbolj vplivnih ekonomistov na svetu, Daron Acemoglu, pravi da bo ključen del odgovora določila stopnja do katere bodo nova pametna orodja zamenjala človeka oziroma, do kolikšne mere bodo pomagala pri izvajanju človeškega dela in pri krepitvi človeških sposobnosti.

 
Značke:

4 komentarji

  • Človekovim težavam ni kriva tehnologija, temveč zveza med poliki in bankirji. Zlo prihaja od človeka in ne od super noža, ki reže jeklo.

  • svitase

    Nefizično primerno delo in nasploh nedelo človeka, ima negativne posledice na njegovo zdravje, tako psihično kot tudi telesno.

    Dobiček bo vsekakor za to, da se povsem ukine človeško delo.

  • Po eni strani je dobro, da t.i. robotizirane delovne procese, ki so v bistvu žaljivi za ustvarjalna bitja, nadomestijo roboti. Človek naj bi bil le nadzornik in naj bi svojo energijo usmerjal v ustvarjalnost.

    Po drugi strani je to lahko težava, ker se vzporedno z razvojem tehnologije povprečni človek ne razvija v bolj razvito in plemenito osebnost. Vse večja diskrepanca med tehnološkim razvojem in nerazvojem ali celo degeneracijskim razvojem človeške osebnosti pomeni tudi vse večjo težavo in večje tveganje za zlorabo tehnologij.

    Nekje do vključno 19. stoletja je človek precej vsestransko razvijal vsa področja človekovega delovanja in se ob tem razvijal tudi sam: religiozno, filozofsko, umetniško, tehnološko itd. Po tem obdobju je v ospredju le razvoj tehnologij, razvoj vsestranske človekove osebnosti je bil pa bolj negativen kot pozitiven. In ta trend se še nadaljuje.

    • Igor MB

      Lepo povedano. Prav zaradi takšnih komentarjev berem Časnik. 🙂


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI