Dr. Katica Cukjati vse življenje zavezana slovenstvu, krščanskim vrednotam in demokraciji

Časnik 1.8.2017 6:30
 

Dr. Katica Cukjati na 46. študijskih dnevih v Dragi

Dr. Katica Cukjati, ki je umrla v Buenos Airesu tik pred božičem, 24. decembra 2016, v 67. letu starosti, je bila vse življenje zavezana slovenstvu, krščanskim vrednotam in demokraciji. Bila je tudi uspešna organizatorka, Slovensko kulturno akcijo je vodila od leta 2005 pa vse do prezgodnje smrti.

Dr. Katica Cukjati je bila rojena 29. julija 1949 v Buenos Airesu v družini gospoda Ivana Cukjatija in gospe Katerine Močnik iz Velike Lašne (župnija Vranja peč, občina Kamnik). Rada je poudarjala, da je bila ena prvih, ki se je rodila v slovenski skupnosti, ki se je v povojnem času naselila v Argentini – njena mati se je namreč na dolgo pot v novo deželo podala noseča.

Katica je bila prva od devetih otrok, med katerimi so trije bratje postali duhovniki. Živela je predvsem v mestnem predelu velikega Buenos Airesa v Tabladi, kjer je v zadnjih letih imela tudi samostojno odvetniško pisarno. Dokončala je srednjo šolo v zasebni šoli Santa Rosa de Lima v San Justu, ki so jo vodile sestre dominikanke in postala učiteljica. Kasneje je leta 1980 diplomirala kot odvetnica na državni Univerzi v Buenos Airesu. Izbrala si je državno univerzo in ne katoliške, kot je sama povedala, ker je hotela spoznati drugačna mišljenja, vidike, ideologije in načine življenja.  Med študijem na univerzi je bila zaposlena kot učiteljica ter profesorica prava in državljanske vzgoje v privatnim ustanovi María Clarac v Laferrereju v predmestju Buenos Airesa.  Po dokončanem univerzitetnem študiju se je za dve leti preselila v Španijo za pripravo doktorske dizertacije o sholastični filozofiji in ustanovi Cabilda, – municipija – kot najpomembnejšega dejavnika latinskoameriških revolucij v 19. stoletju.  Takoj po ponovni vzpostavitvi demokracije leta 1983 je bila tudi nekaj let profesorica na Fakulteti za pravo Buenosaireške univerze.

V zrelih letih  se je poročila s pokojnim Tinetom Debeljakom ml., ki je bil prav tako zavzeti kulturnik v okviru slovenske skupnosti v Argentini. V zakonu nista imela otrok, imela pa je enajst nečakov katerim se je zelo ljubeznivo in radodarno posvečala.

Zelo rada je potovala po svetu sama, s prijateljicami in tudi z možem, ko je bil še zdrav. Potovala je po skoraj vseh državah Amerike -obiskala je celo Eskime na severnem polarnem krogu- in po vseh državah zahodne Evrope in severnem delu Afrike.  Dolgo časa je preživela v Španiji, kjer je imela veliko prijateljev. Občudovala je špansko kulturo že od časa srednje šole in prav posebno ji je bila pri srcu Sevilla.

Nove generacije Slovencev naj rastejo v znanju slovenske in splošne kulture ter v krščanskem prepričanju

Pred vsem je pa dr. Katica ljubila slovensko kulturo, kateri se je neutrudno posvetila že od mladih let. Poučevala je kot učiteljica v osnovni šoli Franceta Balantiča v San Justu. Prav rada se je spominjala njegovega soneta »Sen o vrnitvi«, še posebej prvega verza: »Ko boš, tujina, vso mi kri izpila…«. Bila je tudi profesorica zgodovine in svetovnih nazorov ter ravnateljica (v letih 1986, 1987 in 1992) in podravnateljica Srednješolskega tečaja Marka Bajuka v Buenos Airesu.  Učenje in vzgoja mladih rodov sta ji bila zelo pri srcu, prepričana je bila, da lahko tako nove generacije rastejo v znanju slovenske in splošne kulture ter v krščanskem prepričanju. Rada je poudarjala, da je potrebno vključevanje in spodbujanje novih generacij. Dolga leta je vodila in urejala izdajo »Almanaha« petošolcev Srednješolskega tečaja.

Cukjatijeva od leta 2005 pa do smrti predsednica Slovenske kulturne akcije

Od leta 2005 pa do smrti je bila predsednica Slovenske kulturne akcije. Bila je prva ženska predsednica. Pred njo so SKA predsedovali Ruda Jurčec, dr. Tine Debeljak, Ladislav Lenček, Andrej Rot in arh. Marijan Eiletz. Dr. Katica Cukjati je skrbno nadaljevala delo predhodnikov ter se trudila za vključevanje novih generacij slovenskih kulturnikov in intelektualcev po svetu. Veliko truda je vložila v povezovanje med kulturniki v matici, zamejstvu in v diaspori. V okviru predsedništva SKA je tudi urejala izdajo kulturne revije »Meddobje«.

Skozi vsa leta je sodelovala pri političnem delovanju slovenske diaspore v okviru Slovenske ljudske stranke. Dr. Miloš Stare jo je aktivno vključil v politično življenje. Bila je osebno prisotna z možem v Sloveniji, ko je ta odbila napad Jugoslavije leta 1991. Njeno mišljenje bi lahko povzeli v treh besedah: slovenstvo, krščanske vrednote in demokracija.

Sodelovala je tudi pri tedniku »Svobodna Slovenija« z raznimi članki političnega in kulturnega značaja in bila članica njenega uredniškega odbora.

Nekaj let je bila tudi članica uredniškega zbora Revije »Celovški zvon«, ki je ponovno začel izhajati v Avstriji leta 1983.

Dr. Cukjatijeva predavateljica na študijskih dnevih v Dragi

Poleg tega je imela predavanja in intervjuje v Buenos Airesu ob različnih prilikah in prireditvah, v Slovenski hiši in po slovenskih domovih, v Severni Ameriki, v Sloveniji, v zamejstvu. Leta 1981 je kot prva govornica iz slovenske protikomunistične emigracije v Argentini predavala na 16. študijskem dnevu Drage na Opčinah, ki ga prireja tamkajšnje Društvo slovenskih izobražencev, in tako odprla pot za novo sodelovanje z zamejstvom. Bila je tudi povabljena ob praznovanju 50. jubileja Drage leta 2015. Ob tej priliki je v imenu Slovenske kulturne akcije prejela Peterlinovo nagrado ob 60 letnici delovanja organizacije. Ko je še vladal komunizem je prav tako predavala na nekaterih tečajih Teološke fakultete Univerze v Ljubljani, ki jih je ta vsako leto pripravila za študente in izobražence o aktualnih temah. Leta 1986 je spregovorila o bodočnosti slovenske emigracije v Argentini (»Perspectives on Slovene Migration to Argentina«) pri Društvu za slovenske študije (Society for Slovene Studies) v New Yorku. Leta 2014  je bila v Gorici tudi gostja Srečanja pod lipami v Kulturnem centru Lojzeta Bratuža.

Besedilo, ki ga je napisala profesorica Angela Cukjati  je bilo prvič objavljeno v glasilu Svobodna Slovenija / Eslovenia Libre.

 
Značke:


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI