J. Možina, RTV Slo, Intervju: Ddr. Verena Perko

Casnik 24.7.2017 15:4428 komentarjev
 

Ddr. Verena Perko je doktorirala iz arheologije in iz muzeologije ter je velika strokovnjakinja za področje dediščine.
V intervjuju je najprej izpostavila težke življenjske preizkušnje, opisane v knjigi Poletje je dalo na glavo klobuk, skozi katere sta šla možem Andrejem in kar ju je v 20 letnem programu dr. Ruglja izklesalo za življenje. Vsak na svojem področju in skupaj sedaj lahko podelita svoje izkušnje parom in družinam, ki se soočajo s problemom odvisnosti. Po izvoru Vipavka in po srcu Kraševka se je Verena Perko povsem predana skrbi za kulturno dediščino, ki jo imenuje temelj naše identitete, tako slovenske kot evropske. O tem kaj je dediščina sicer velja družbeni dogovor, dejansko pa je vrednotenje dediščine tudi stvar vsakega posameznika in lokalnega okolja. Prizadeva si za prevrednotenje odnosa do dediščine, ki ni nekaj za kar mora poskrbeti država ampak vsak od nas po svojih močeh. Perkova ugotavlja specifike v odnosu do varovanja dediščine v državah nekdanjega socialističnega bloka, ko se je zaradi vsiljevanja novega vrednostnega sistema rušilo staro. V Sloveniji pa je bil prvi ostri rez s preteklostjo zgodil z uničevanjem gradov že med vojno in po njej. Veliko breme in napad na duhovno dediščino v civilizacijskem smislu je obdobje totalitarizmov, med drugim komunizma, ki z nakopanimi žrtvami povojnih pobojev še vedno vpliva na slovensko družbo. Sogovornica ugotavlja, da živimo v času, ki ima svojo tragično podobo v potrošništvu ter izgubi stika z naravo in dediščino, ki sta temeljni vrednoti. Dediščina, kot ohranjanje spomina pa je zanjo temelj pravičnosti, ki omogoča sonaraven razvoj in jasen vpogled naprej.

Povezava na video posnetek.

 
Značke:

28 komentarjev

  • svitase

    Zanimiv intervju.

    Moti me pa, zakaj se intervju izogiba izrazu kulturna dediščina, saj je to razpoznavni znak pred materialno dediščino, ki jo dedujemo za umrlim sorodnikom.

    Prav tako me moti, da intervju zapostavlja duhovno kulturno dediščino in se zadovolji z materialno kulturno dediščino.

    Bistvena za narod je duhovna kulturna dediščina. Z njo smo najbolj razpoznavni v svetu.

  • svitase

    Naj na primeru dokažem pomen duhovne kulturne dediščine v turizmu:

    V nedeljo smo bili s širšo družino v Planici, kjer je bilo veliko študentov s profesorji iz Izraela.

    Ker me je Planica prevzela, sem na vso moč zavriskal. Takoj sem opazil, kako so zasijale oči turistom. Zato sem vrisk ponovil. In potem se je zgodilo:

    Turisti so pograbili svoje pametne telefone in me snemali in vzklikali, da moram vrisk ponoviti. Tako sem moral vsaj dvajsetkrat vrisk ponoviti.

    Turisti pa so od navdušenja vzklikali. Tisti, ki niso imeli telefone pa so ploskali.

  • svitase

    Ta primer dokazuje, kako željni so turisti sonaravnega kulturnega turizma, ki je značilen za določeno okolje.

    Zakaj jim ne omogočimo tega veselja, te kulturne radovednosti?!

    Pa bi skupine, ki gojijo kulturno dediščino zastonj prišle, da odpojejo, odplešejo odigrajo turistom slovensko kulturno dediščino!

    Kdo je tisti, ki to zavira?!!!

    In zakaj strokovnjaki ne povzdignejo glas, da se to mora zgoditi, saj gre za uveljavitev slovenske kulture v svetu in nasploh naše slovensk razpoznavnosti!

  • svitase

    Tuji turisti nas spodbujajo naj spoštujemo in cenimo slovensko kulturno dediščino in da jo naj predstavimo svetu, ker je zelo zanimiva in svojevrstna ter radostna!

    Poleg tega slovenski vrisk lepša pevski glas in nam čisti dušo ter srce.

    Je odraz radostnega veselja.

    Je sonaraven način s katerim izražamo radostno razpoloženje, izražamo naklonjenost in odobravanje.
    Z njim se lahko spravimo v dobro voljo, če nam jo manjka.

  • svitase

    Ponosni smo lahko, da smo Slovenci zmagali na Evroviziji!

    Da, na zborovski Evroviziji je zmagal slovenski zbor iz Kranja!

    Zakaj smo zmagali

    Zato, ker je v naši kulturni biti od nekdaj zborovsko petje!

    Za Slovence velja že od nekdaj, da pojejo večglasno in da čim so trije štirje skupaj, že pojejo kot nebeški angeli!

    Ta pozitivna kulturna lastnost Slovencev, ki je v svetu razpoznavna in cenjena, naj ostane za vekomaj!

  • svitase

    Še enkrat vas vprašam:

    Ali ni žalostno, da nočemo predstaviti turistom slovensko duhovno kulturno dediščino: slovenski vrisk, petje, folklorne plese, slovensko kulturno dediščinsko muziko?!

    Še enkrat ponovim: Slovenske kulturno dediščinske skupine, ki pojejo, plešejo in muzikanti, bi zastonj predstavili turistom zanimivo kulturno turistično ponudbo, pa nekdo noče, da se to zgodi!

    Zakaj ne sprostimo zavore, ki nas držijo v izničevanju naše kulture?! Kdo je tisti, ki drži to zavoro?!

    Zakaj ne dojamemo, da je to pot do naše kulturne in siceršnje zdrave samozavesti in naše pozitivne razpoznavnosti!!!

    Ali smo res tako cagavi, da ne dojamemo, kaj nam koristi in kaj škodi?

  • svitase

    Zakaj vem, da bi slovenske kulturne skupine zastonj predstavile turistom slovensko kulturno dediščino?

    Zato, ker v teh skupinah delujem in vem, da te skupine delujejo na brezplačni, ljubiteljski način.

  • svitase

    Mnogo slovenskih ljudskih pesmi opeva slovenski vrisk, ki je naš razpoznavni slovenski simbol, ko smo radostni in ko skušamo to radost prenesti na druge.

  • svitase

    Znanstveniki, ki delujejo na področju slovenske kulturne dediščine, bi morali še bolj delovati na terenu in v stiku s tistimi, ki na terenu ohranjajo pristno kulturno dediščino.

  • svitase

    Smisel slovenske kulturne dediščine je, da jo ohranjamo in negujemo v vsakdanjem življenju.

    le na ta način smo v pozitivnem duhovno vrednotnem ravnovesju z našimi predniki, sedanjostjo in prihodnostjo!

    Le na ta način bogatimo našo kulturno bit, ki je razpoznavna doma in v svetu!

  • svitase

    In v ravnovesju s prelepim slovenskim naravnim okoljem, v katerem živimo in katerega odsev je naša slovenska kultura.

    • Svitase, se strinjam. Najmanj toliko kot materialna kulturna dediščina je pomembna naša duhovna dediščina.

      Toda t.i. progresivna multikulti ideologija tega ne odobrava, saj je ta dediščina povezana s krščansko kulturo. Njen vpliv pa želijo zmanjšati. Zato je tako, kot je.

  • svitase

    Prav imaš ,Tine.

    Prav zastrašujoče je, kako se na RTV Slovenija spodbuja širjenje zla.

    Dokaz temu je sinočnja oddaja o človekovi jezi.
    Tako sem bil prizade, da sem takoj poslal na RV protest z naslednjo vsebino:

    Dovolite, da izrazi nestrinjanje s sporočilom oddaje o jezi, ki je bila na sporedu sinoči in jo je vodila gospa Manca Košir.

    Osnovno sporočilo oddaje je bilo, da je jeza za človeka koristna.

    Menim, da je bilo to sporočilo za ljudi, zlasti še za mlade, zavajajoče. Splošno znano je, koliko hudega je storila človekova jeza v življenju in v človeški zgodovini nasploh.
    Ko bi vsaj poudarili, da z jezo ne smemo škodovati nobenemu. Vendar, čim je prisotna, zdravstveno in razumsko škoduje samemu sebi. Poleg tega so odločitve v jezi same po sebi slabe, saj se človek nima v razumski oblasti.
    Jeza tudi izničuje osebno dostojanstvo tistega, ki se jezi in tiste, proti katerim je naperjena. Jeza je ena najhujših oblik nasilja proti človečnosti samega sebe in človečnosti soljudi.

    Neverjetno kako se razrašča zavestno, načrtno nasilje na RTV, saj je bilo v oddaji o odnosih med partnerji rečeno, da je prepir med partnerjema koristen. Tudi tisti, ki je vpričo otrok.

    Čim začnemo spoštovati jezo, potem dajemo prosto pot podlosti, ki je v zgodovini človeštva storila najhujša zla ( hitlerjanski holokavst in slovenski holokavst) . Prav zaradi teh grozot, bi morali biti toliko bolj previdni in spodbujati življenjske vrednote, ne pa nevrednote.

    Ne bi smeli jezo zamenjevati s pozitivno življenjsko trmo in vero, ki premikata gore v smeri rasti dobrega v človeku in skupnosti.

    Življenjska trma pomaga človeku, da vztraja na poti dobrih plemenitih dejanj, ki koristijo njemu in soljudem in ne izničujejo osebno dostojanstvo ter krepijo civilizacijske vrednote človeštva.

    Povsem logično je, da je življenjsko sprejemljivo nadomestilo za jezo – pozitivna življenjska trma človeka, ki je usmerjena k plemenitim dejanjem, ki omogočajo osebno in skupno vrednotno rast.

    Kot pozitiven primer jeze je bil dan primer Mariborske vstaje za katero se ve, da je bila zelo nasilna in da je Izničevala osebno dostojanstvo ljudi ( med drugim obešene lutke politikov).

    Svetal primer pravilnega pristopa pa je bilo mirno zborovanje z nageljni v rokah, ko je šlo za samostojno Slovenijo.

    Od RTV upravičeno pričakujemo, da bo znalo ločiti vrednotna zrna od plev.

    Ko začnemo spoštovati jezo, dajemo prosto pot zlu, kar je zastrašujoče početje.

    Lepo vas prosim, v imenu mnogih gledalcev, ne zavrzite življenjske vrednote, do katerih se je človeštvo dokopalo v več tisočletjih življenjskih preizkušenj!!!

    S hvaležnimi pozdravi!

  • svitase

    V slovenski kulturni dediščini je jeza vedno veljala za nekaj slabega, saj je vedno povzročala zlo.

    Zla pa ni povzročala pozitivna trma, ki je bila usmerjena k plemenitim dejanjem, ki bogatijo v duhovno vrednotnem in materialnem pogledu posamično in skupno dobro.

    Zakaj bi danes dopustili, da se v slovenski skupnosti razrašča zlo, ko pa bi po logiki stvari, saj smo doživeli tragični slovenski holokavst, morali biti toliko bolj občutljivi na pojave, ki spodbujajo zlo pri posamezniku in skupnosti!

    • Da je jeza nekaj slabega, ni samo del slovenske, temveč kar univerzalne kulture.

      Jeza je ena izmed značilnosti, ki naj bi se jih človek z duhovnim razvojem znebil. Jezljivost je značilnost duhovno manj razvitih, bolj primitivnih osebnosti. Odzivi v jezi so večinoma nespametni in nestrpni.

      Duhovno razvito osebnost ničesar ne razjezi. Na vse se spontano odzove povsem dobrohotno in racionalno.

  • TV oddaje nisem gledala (pa upam da jo še bom), a bom vseeno napisala še moje mnenje.
    Sicer se strinjam da je jeza negativno čustvo. A predvidavam, da so v tej oddaji govorili o tisti jezi, katero če že je, jo je potrebno izrazit in tudi kako.
    Ker v današnjem času smo priča trpinčenju otrok, ki zaradi egocentrizma staršev le-ti ne zaznavajo storjene škode in celo zahtevajo, da otroci te jeze ne izrazijo. Otrok, ki mu je mnenje starša sveto, to razume kot da je sam nevreden. Mislim da med drugimi tudi odtod izvira precej psihičnih težav med mladostniki. Beležijo tudi da se starostna meja niža.

  • Zdravko

    Tudi jaz se ne strinjam, ampak svitasejeva reakcija in komentar pa kaže res na slovensko značilnost sužnjevanja in hlapčevstva. In njegova pozitivna trma pa je najbrž tukajšnje komentiranje sebi v brado, kot to počne ves čas, ne oziraje se na kakršnokoli mnenje drugih. Ko trmasto misli, da ima absolutno prav, v resnici pa s tem kaže zelo slab odnos do drugih ljudi.

    Z Manco Košir predpostavljam, da je šlo za “ateistično psihologijo”, ki počasi priznava kako se moti v svojem pozitivističnem pristopu, ki se kaže v absolutnem odklanjanju nasilja, jeze ipd. in kot rešitev ponuja v resnici psihično nasilje, kot sprejemljivo, saj ga ne moremo ne izmeriti ne dokazati. Tako rezultira v popolni pasivizaciji osebe, ki je dobra samo še za popolnega sužnja svojim vladarjem in nadrejenim.

    Slovenska družba je to razvila do popolnosti. Zato imamo tak navidezen mir, praktično nič kriminala, vsi pridni, delovni… Seveda je to samo na videz, kajti iz te idile nismo sposobni recimo prekopat mrtvih na pokopališča, ampak so še vedno razmetana po gozdovih in grapah.

    Razdeljeni smo na sužnje in gonjače sužnjev. Vladajo nam najhujši od vseh, medtem ko mi razglabljamo o “negativni selekciji”.

    Seveda nasilje in jeza tu sploh več ne prideta upoštev. To je za normalne narode, civilizirane narode, ne pa za družbo sužnjev.

    In samo v tem ima svitase prav. Vse drugo, kar je napisal, pa so njegova leporečna nakladanja, ki jih je poln.

    Starostna meja ko nastanejo psihične težave se niža. Psihično nasilje dobiva obrise svojih posledic.

    • “Ko trmasto misli da ima absolutno prav”
      —-
      Ne bi rekla. Mislim da ni nič narobe, če iskreno povemo kar mislimo. Seveda je možno da se vedno ne strinjamo vsi z napisanim, zato pa imamo možnost komentiranja.

    • Oddajo sem gledala. Glavna tema je bila kaj naredit z jezo, da ne preide v sovraštvo in kako se naučit uporabljat jo za konstruktivne namene.

    • Se ne strinjam Zdravko da nimamo nič kriminala. Prav nasprotno, ogromno ga je. Morda v primerjavi z drugimi državami res manj, predvsem terorizma.
      Zato imamo pa ogromno družinskega nasilja, od vseh možnih zlorab do fizičnih obračunavanj.
      Pa na delovnih mestih, da ne govorim.

  • svitase

    Menim, da svoje mnenje povem na obziren in dostojen način. Poleg tega nobenega ne žalim ali se z njim prepiram, kar je neplodno početje.

    Svoje mnenje sem vedno pripravljen spremeniti, če se mi predočijo razumni argumenti, da nimam prav.

  • svitase

    Zavedam se, da se vsak človek kdaj razjezi.

    Ne morem pa soglašati s tem, da bi naj bila jeza način stopanja v medsebojne odnose in način urejanja zadev.

    To se mi zdi zelo primitivna stopnja za današnjega človeka.

    Vsekakor pa je jeza upravičena, če normalni pristopi ne zaležejo.

  • svitase

    Pa še v tem primeru je boljše, da je pozitivna trma kot pa jeza.

    Ko sem ondan srečal poznanega gospoda, ki sije od zdravja, pa čeprav ima 90 let, sem ga povprašal za življenjski recept.

    Brez pomisleka i je odgovoril: Jeziti se ne smeš, pa boš vse storil, kar je treba in ostal boš zdrav.

    Skratka, boljše, da v življenju z užitkom rešujemo probleme kot pa z jezo, ki nam uničuje zdravje in učinkovitost.

  • svitase

    Tudi ob demokratični in siceršnji osamosvojitvi, nas je krasila pozitivna trma.

    Zaradi nje smo uspeli.

    Vendar pa nas še čaka veliko dela, da bomo vzpostavili urejena področja posamičnega in skupnega življenja.

    Tudi to se naslonimo na našo pozitivno življenjsko trmo, ki nobenemu ne škoduje, našemu posamičnemu in skupnemu dobremu pa koristi!

  • svitase

    Nerazsodno lahko nadomestimo s pozitivno trmo in vztrajnostjo, včasih pa tudi s šalo in bomo razorožili nasprotnike.

  • svitase

    Popravek:

    Nerazsodno jezo rajši nadomestimo s pozitivno trmo in vztrajnostjo, včasih pa tudi s šalo, pa bomo razorožili nasprotnike.

  • svitase

    Res je, Amelie, brez poglabljanja vase in spoznavanja samega sebe in drugih, ne gre.

    Če psihološko obvladuješe sebe, potem ni težav, da tudi druge.

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti:

Vi ste verjetno prijavljen objavi komentar


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI