Angelca Likovič, 24kul: Prosim, ne več na laži graditi prihodnosti

Casnik 17.7.2017 0:59
 

V Ljubljani na Kongresnem trgu so postavili nov spomenik za 1,2 milijona EU, ki smo ga plačali davkoplačevalci in naj bi nekako predstavljal spravo. Kakšna zmota! Vse dokler bodo po Ljubljani in Sloveniji stali spomeniki zločincev, ki so pobijali poštene in verne Slovenke in Slovence, dokler bomo imeli ulice poimenovane po največjih komunističnih zločincih, toliko časa ni potrebno postavljati novih spomenikov. Najprej naj nekdanji komunisti, ki še zmeraj vse obvladujejo, dovolijo, da dostojno pokopljemo vse žrtve.

Katerim žrtvam, katerih vojn je postavljen spomenik? Vsaj to bi napisali na spomeniku! V Sloveniji smo imeli največ žrtev komunistične revolucije med vojno in po vojni.

In govor g. Pahorja je eno samo sprenevedanje, da je spomenik namenjen žrtvam. Kdo so pa zločinci? Ni povedal, kdo je zverinsko pobil te žrtve, ki naj bi jim bil postavljen spomenik. To je bila komunistična oblast. Tega pa nihče ne pove glasno od starih komunustov in predstavnikov izrojene levice.

Dobro plačani režimski zgodovinarji so desetletja izkrivljali resnična zgodovinska dejstva in prikrivali več kot 600 morišč – grobišč po Sloveniji. Končno le prihaja resnica o teh zločinih na dan. In levičarje prijema panika, kajti njihova krvava osvojitev in ohranjanje oblasti je vse jasnejša.

Velika večina poštenih, delovnih in vernih državljanov dobro pozna polpreteklo zgodovino Slovenije, zato se take otvoritve in tako na sprenevedanju zasnovanega spomenika, niso udeležili.

Več: 24kul.si

 
Značke:

13 komentarjev

  • svitase

    Zadetek v center!

    Ker na spomeniku ni napisa – in žrtvam revolucije, bo še naprej veljalo, da je šlo zgolj za žrtve pravične vojne.

    V posmeh resnicoljubju in pravičnosti! Žalostno!

  • Na ta način, kot postavlja Angelca Likovič, lahko večno tičimo na mestu in se neplodno prepiramo, kdo je imel prav – partizani ali domobranci. Razen tega se zdi, da avtorica tišči glavo v pesek, ko razlaga, kako večina Slovencev vidi zgodovino. Žal je precejšnja večina ne vidi tako, kot ona trdi. Razen tega je bila avtorica v prejšnjem režimu ravnateljica precej elitne šole v centru Ljubljane. Dvomim, da ni bila del tega režima in sama v partiji.

    Zelo drugače od Likovičeve vidim ta spomenik in slovesnost njegovega odprtja. Kar nekaj uglednih kristjanov s pomladne strani, borcev za slovensko demokratizacijo in osamosvojitev v prvi demosovi sestavi parlamenta in v osamosvojitveni demosovi vladi, ga, kot so pokazali s svojo prisotnostjo, vidi zelo drugače. Tudi takih, ki so bili celo življenje proti komunizmu in celo življenje kristjani, ne šele po koncu svoje profesionalne karijere in potem, ko je padel komunistični režim.

    • Se pravi je bila ga. Likovič komunistka in partijka?!?!?

      • Ne upam se to trdit. Zdi se mi silno verjetno ( recimo 97%), da je to kot ravnateljica šole Majde Vrhovnik morala biti. Končno ni noben zločin, če je bila v partiji. Samo malo nenavadno vendarle, če potem takole piše. Če ni bila v partiji, sicer moje opravičilo.

        • IF .. ni nenavadno. Tudi če je bila v partiji, je bila zato da je sploh lahko bila na vodstvenem delovnem mestu, ne pa zato ker bi čutila neko pripadnost partiji. V prejšnjem režimu je bil pač tak pogoj ki si ga moral izpolnjevat. Morda se je komu vseeno uspelo temu izognit, a mislim da ne prav lahko.

    • IF .. “Žal je precejšnja večina ne vidi tako, kot ona trdi” …

      Pa je ta večina, ki ne vidi tako kot ona, bližje resnici ? Ali ji je morda bližje njena ?

  • svitase

    Zakaj pa se ne smemo na spomeniku spomniti in obžalovati žrtev revolucije, ki so bile v večini pobite v času, ko ni bilo več vojne?!

    Sveti Pavel je celo preganjal Kristusa z mečem, pa je postal najbolj upoštevan apostol, ki je napisal najlepše in najbolj poučne krščanske spise.

    Mnogo tistih, ki so bili v partiji, pa je bilo zavedenih, ker niso vedeli kakšne grehe ima na grbi partija in so zato verjeli, da se partija prizadeva za pravično družbo.

    • Spomeniki žrtvam revolucije že obstajajo na Slovenskem. A ni v Teharjah dovolj mogočen spomenik v ta spomin?

      Ta spomenik na Kongresnem trgu naj bi pa bil posvečen, še enkrat tu ponavljam, vsem slovenskim žrtvam iz vseh obdobij, na vseh straneh. Obdobje 1941-1945 ni začetek in konec slovenstva. Enkrat so nas s to mentaliteto posiljevali naši komunisti ( da se je svet začel leta 1941); a zdaj nas bo pa še druga stran?

      Če bi ena stran vztrajala, da se izrecno napiše, da gre za žrtve revolucionarjev, potem ima druga stran enako legitimiteto terjati, da se zapiše, da gre za žrtve okupatorja ali žrtve kolaborantov. A je to potrebno? Je potrebno ob vprašanju pietete do vseh žrtev nujno ponižati nekoga? Nujno dokazati, da smo mi in samo mi imeli absolutno prav?

      Kdaj bojo ljudje razumeli, da vprašanje sprave ni okoli tega, kdo je imel prav in kdo bo vladal tej deželi? Če se bo to končno večinsko razumelo in tako prepričanje ponotranjilo, se bo tudi preprečilo zlorabljanje teh vprašanj za oblastni boj politik in politikov, katerihkoli, levih ali desnih.

      • Zdravko

        Ti kar vztrajaš. Čeprav nimaš nobenega argumenta več, razen, da je treba verjeti tvojim besedam, kaj spomenik pomeni. Ali Pahorjevim.
        Z ničemer podprtim besedam.

      • Kapodistrias

        Spoštovani IF, vaše razmišljanje je na prvi pogled dobronamerno, vendarle ne gre v pravo smer. Nujno, neizogibno je na beton napisati “… in revolucije”. S tem bi povedali vse! Ali niso bili žrtve revolucije poleg protirevolucionarjev tudi številni borci, ki so padli povsem po nepotrebnem (npr. na tkim. goriški fronti številni mladi, neizkušeni in nasilno mobilizirani Primorci tik pred koncem vojne) ali pa so celo dobili strel v hrbet (Ali ni pomenljivo Dakijevo priznanje, da so med tkim. NOB najboljši padli?)?

  • svitase

    Ne bi smelo veljati:

    Ni pomembno kaj se napiše, ampak kdo napiše.

  • Igor MB

    > In levičarje prijema panika,

    Mene prav nič. Tako posploševanje hitro postane smešno ergo kontraproduktivno. Na vaš račun bi enako nesmiselna izjava bila: “Na dan prihajajo podrobnosti o podlem umoru indijanskega vladarja. Kardinali že množično bežijo iz Vatikana.” Ali na račun “osamosvojiteljev”: “Na dan prihajajo podrobnosti o zločinu zoper človeštvo – o v živi zid zaustavljenega pokojnega turškega otroka. Desettisočglava množica članov SDS-a na čelu z Ivanom Janšo potuje v Beograd s prošnjo za ponovno združitev.”

    Večino slabe volje nam povzročijo ravno tisti politiki, ki po nerodnosti ali nalašč izkrivljajo pomen besed. Levičar sem jaz. Ne, nisem sodeloval pri povojnih pokolih. Ne prenesem ne nasilnežev, ne avtoritarcev. Ne na nasprotni strani, še manj pa na svoji. Naj bo kritika usmerjena v krivce in ne kar povprek. Kako bi vam bilo poslušati: “Mojo babico je ubil katoliški križ, ker je za razliko od pogana, ki je bil poveljnik ustaškega koncentracijskega taborišča, ona bila verna hristijanka.” Sam razumem, da je zgornja v navednicah napisana izjava zelo žaljiva do številnih mojih prijateljev, ki, čeprav niso pravoslavni, so globoko verni kristjani. A ne nikakor ne najdem, ne znam ustreznejše ubesediti opozorila, da se z besedami ni za igrati.

    Ne vem. Morda bi bil bolj uspešen, če bi vam, belcem, očital genocid nad Indijanci. In komentiral, kako prestrašeno bežite za Kavkaz.

  • Žal vse v članku drži.

    Nekaterih naivnih katoličanov pa, kot je videti, nič ne more izučiti. Z njihovo pomočjo se bodo laži, manipulacije, sprenevedanje in sprevrženost ohranjale še naprej.

    Resnica vas bo osvobodila! To nekateri kar pozabljajo, čeprav ne bi smeli.


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI