A. Salihović, Radio Ognjišče: Pahor in Zore ob spomeniku vsem žrtvam vojn

Casnik 17.7.2017 0:53
 

Na Kongresnem trgu v Ljubljani so slovesno odkrili spomenik vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam.

Ob začetku slovesnosti je državna delegacija k spomeniku položila venec, nato pa je zbrane nagovoril predsednik republike Borut Pahor. Sledila je molitev za žrtve, ki jo je vodil ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore.

Slovenski narod se je z ustanovitvijo lastne države vzpostavil kot nacija, z odkritjem osrednjega državnega spomenika vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam pa se vzpostavlja kot zrela nacija, je predsednik republike Borut Pahor ocenil ob slovesnem odkritju spomenika. Meni, da bo ta nagovarjal k miru in spravi, znotraj naroda in z drugimi.

Po Pahorjevih besedah novi spomenik na Kongresnem trgu v središču prestolnice vabi vse Slovenke in Slovence k pomiritvi in spravi: »Spomenik vabi k razmišljanju. Nihče ni dolžan, da vabilo sprejme. Vsak naj ravna po svoji vesti in svobodno.« V govoru ob današnjem slovesnem odkritju je poudaril, da je postavljen v spomin na vse padle žrtve vojn, ki so prizadele slovenski narod, in z vojnami povezanih dogodkov.

Spomnil je na žrtve prve svetovne vojne, borce za severno mejo in koroških borcev, borke in borce uporniškega gibanja TIGR, padle borke in borce narodnoosvobodilnega boja, žrtve revolucionarnega in protirevolucionarnega nasilja, žrtve zunajsodnih usmrtitev in krivičnih obsodb ter žrtve vojne za obrambo samostojnosti Republike Slovenije v letu 1991.

»Čeprav bo ta osrednji državni spomenik najprej spominjal na vse žrtve in mrtve, bo v prenesenem smislu pravzaprav nagovarjal vse žive, ki bomo postali pred njim,« je dejal. Po njegovih besedah bo spomenik nagovarjal »k sožitju, razumevanju, odpuščanju, sodelovanju, miru in spravi, znotraj naroda in z drugimi«.

»Brez strahu zdaj moj narod, nacija, ki ji pripadam, na ramenih preteklosti svobodno in zavzeto gleda izzive prihodnosti. Obstali bomo, ker se navzlic vsemu kreganju ne sovražimo,« meni Pahor. Izrazil je še prepričanje, da bo našim otrokom to strašno čustvo sovraštva prihranjeno: »Vzgajani bodo za sožitje, spoštovanje in sodelovanje.«

Položitev venca

Ob začetku slovesnosti je državna delegacija k spomeniku položila venec. Predsednika Pahorja so pri tem spremljali predsednik državnega zbora Milan Brglez, premier Miro Cerar in predsednik državnega sveta Mitja Bervar ter tudi načelnik generalštaba Slovenske vojske Andrej Osterman in namestnica generalnega direktorja policije Tatjana Bobnar.

Molitev za spravo in mir

Nagovoru predsednika države je sledila molitev za žrtve, ki jo je vodil ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. V molitvi je nadškof izrazil prošnjo Bogu, da bi slovenskemu narodu naklonil spravo in mir in da se takšno nasilje ne bo nikoli več ponovilo. Slovenosti so se udeležili tudi celjski škof Stanislav Lipovšek, duhovnik Janez Gril in dekan Teološke fakulete Rober Petkovšek, škof Evangeličanske cerkve Geza Filo in tudi predstavniki drugih verskih skupnosti.

Državnemu delu prireditve s kratkim kulturnim programom je sledila molitev za žrtve, ki jo je vodil ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Kulturni program je pospremila slovenska himna v izvedbi Policijskega orkestra in Orkestra Slovenske vojske, Slovenski oktet pa je izvedel pesmi Ko mene več ne bo in domoljubno Slovenec sem.

Slovesnosti v središču Ljubljane se je po nekaterih ocenah udeležilo nekaj sto ljudi vseh starosti. Med njimi so bili tudi nekateri zdajšnji in nekdanji poslanci, ministri, predstavniki pravosodja in zamejskih Slovencev ter nekateri člani diplomatskega zbora. Med njimi so bili poslanci Ljudmila Novak, Jožef Horvat, Simona Kustec Lipicer, Alenka Bratušek, Matjaž Han ter številni drugi kot so Majda Potrata, Franc Pukšič, Jožef Jerovšek, Žiga Turk, Dejan Židan, Marjan Podobnik, Ivo Hvalica, Ivo Bizjak, Janez Podobnik, Jože Osterc, Vlasta Nussdorfer…

Besedilo molitve, ki jo izrekel ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore:

»Vsemogočni večni Bog,

stojimo na kraju, ki ga hočemo doživljati kot spomin in opomin

na divjanje nasilja skozi čase naše zgodovine.

To nasilje je ljudem jemalo življenja.

Umirali so na bojiščih in po moriščih,

po gozdovih in po taboriščih,

po kraških breznih in po strelskih jarkih.

Ti, naš Bog, si gospodar živih in mrtvih;

z besedo kesanja Te prosimo odpuščanja za vse smrti,

ki so jih drug drugemu povzročili ljudje.

Ker si do vseh usmiljen, te ponižno prosimo,

naj vsi, za katere ti izrekamo svoje molitve,

zaradi tvoje dobrote dosežejo odpuščanje svojih grehov,

se srečni veselijo nad teboj in te hvalijo brez konca.

Slovenskemu narodu pa nakloni spravo in mir,

da se takšno nasilje ne bo nikoli več ponovilo.

Po Kristusu, Gospodu našem. Amen.«

Vir: Radio Ognjišče (tudi FOTO)

 
Značke:

3 komentarji

  • Martin_

    Žal me ni bilo tam.

  • Franc Mihič

    Bil sem tam ob odkritju spomenika. Spomenik v ponos državi in žrtvam!
    Osrednji državni spomenik vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanimi žrtvami je velik korak h kulturi naravnega mirnega sobivanja različno mislečih, ki nam je lahko končno v ponos in bo mnogim celil še odprte rane. To je velik korak k resnici o slovenski polpretekli zgodovini s tem, da je predsednik države prvič pred domačo in tujo javnostjo na državni slovesnosti le navedel tudi žrtve revolucije in protirevolucije, to je žrtve državljanske vojne. V državljanski vojni ni izdajalcev naroda. O izdajalcih naroda govorimo, ko se spopadeta naroda. V državljanski vojni pa se spopadejo pripadniki istega naroda. Spopadli so se revolucionarji s proti revolucionarji, ki so nasprotovali nasilni revoluciji, katera je potekala kar med okupacijo in borbo proti okupatorju. Zato so se upirali in branili, da preživijo revolucijo, kar jim ni uspelo. V državljanski vojni in okoliščinah vojne, ko so Jugoslavijo osvobajali vojaki SZ, so zmagali revolucionarji in so uvedli enopartijsko vladavino, ki je trajala vse do osamosvojitev Slovenije. Avtor, arhitekt spomenika, je na TV v Odmevih lepo pojasnil, da spomenik simbolno sporoča, da enotni temelji spomenika kažejo, da gre za en narod. Dva stolpa iz teh temeljev pa kažeta, da obstajata dve strani naroda, ki različno mislita, a med seboj komunicirata. Če bi bil spomenik samo en stolp, bi simboliziral samo eno mišljenje, enoumje, kar si ga menda več ne želimo. Častni konzul Slovenije v Hamburgu pravi: »Treba se je tudi pogovarjati in poskusiti razumeti druge. Mogoče bi si bilo najprej dobro predstavljati, da drugi tistega, kar so delali, niso delali iz zlobe. Vsak ima svoje razloge, svoje izkušnje in te je treba jemati zares. Če bi se medsebojno vzeli zares, bi morda enkrat lahko skupaj odkrili spomenik.« Mar se to že ne dogaja?!

    • Kapodistrias

      Skoraj v celoti se strinjam, razen z napisom “… in z vojnami povezanimi žrtvami.” Po vojni pobiti niso bili žrtve državljanske vojne; ta je bila že končana. Revolucija pa je še trajala. Zato bi napis “vsem žrtvam vojn in revolucije” povedal vse. Tudi (pre)mnogi partizani so bili žrtve revolucije! Drži?


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI