Spomeniki

Andrej Tomelj 13.7.2017 6:3213 komentarjev
 

Res ne morem stati ob strani, med tem ko se na vso moč razvnema debata o spomenikih. Čutim tako rekoč državljansko dolžnost, da pomagam presekati gordijski vozel, ki nas hromi ob Kidričevem spomeniku.

Moj predlog za ravnanje s Kidričevim spomenikom pred predsedniškim dvorom in kulturnim dvorom (Cankarjevim domom) ni izviren temveč že preizkušen. Enako ravnanje se je namreč že zgodilo s spomenikom našega vrlega in presvitlega cesarja Franca Jožefa I. na Slovenskem trgu – oprostite, Marxovem parku – oprostite, Miklošičevem parku. Kot se lahko prepričamo še danes, je rešitev zelo dobra in tudi poceni.

 

 

 

 

 

 

Svitoslav Peruzzi: spomenik cesarju Francu Jožefu; Tine Kos: Miklošičevo poprsje

Oba vrla moža z istega podstavka spomenika sta delovala v dobrobit slovenskega naroda. Cesar so z Dunaja skrbeli za blaginjo, predvsem pa so se izkazali pri popotresni obnovi Ljubljane in so si blagohotno prišli pogledat prenovljeno kranjsko prestolnico, kar je bil neposredni povod za postavitev spomenika. Veliki znanstvenik Franc Miklošič je bival na Dunaju in tam bdel nad razvojem slovenskega kakor tudi drugih slovanskih jezikov in ustanovil na dunajski univerzi katedro za slavistiko. Prava sreča, da poklicni levičarji po vsej verjetnosti ne vedo, da je bil Miklošič tudi cenzor, sicer bi njegovo poprsje že zdavnaj strmoglavilo s častitljivega podstavka.

Kaj pa imata skupnega zgodovinski osebi, ki se stapljata na »popravljenem« Kidričevem spomeniku? Oba imata krvave roke, oba nadvse »prijazno« govorita pokorjenemu ljudstvu.

 

 

 

 

 

 

Zdenko Kalin: Boris Kidrič; Predlog za prenovljeni spomenik

Pa razlika med njima? Pomembna. Kidrič je z vsem sredstvi sejal revolucijo, Milošević pa je bi prvi med tovarišijo ki se je lotila klavrne žetve. Med njunima zenitoma je preteklo pol stoletja. Zaradi Kidriča in njegovih sopotnikov se je Slovenija podala na petdesetletno tavanje po družbenem in gospodarskem brezpotju, pozabila na pravo domoljubje in verovala v proletarski internacionalizem. Iz tega brezpotja nas je dobesedno nagnal Slobodan Miloševič in nas prvi poslal na svoje. Če raziskujemo, kdo od komunistov je najbolj zaslužen za prvo etapo poti v samostojnost Slovenije, je to (predrzna misel) Milošević. On je prestopil balkanski Rubikon, njegovo ravnanje lahko na kratko zapišemo kot »alea iacta est«; nikakor ta zasluga ne pripada ne objokanim očem Sonje ne otožnim modrookim pogledom Milana.

Poniglava politika se noče pokloniti in zahvaliti najpomembnejšemu osamosvojitelju Jožetu Pučniku s spomenikom v Ljubljani na najuglednejši lokaciji. Ne v Tivoliju pod zakotno smreko, kar je zadnja moda v Ljubljani, ampak v središču mesta. Ob nacionalni sramoti, da Pučnik še vedno nima spomenika, se lahko tolažim vsaj z mislijo: »Blagor mu, ker je umrl in ga ne morejo procesirati slovenske sodnice.«

 
Značke:

13 komentarjev

  • Zdravko

    Tega s spomenikom Francu Jožefu sploh nisem vedel. Kakšna sramota! In mi bi radi imeli državo!?

  • >Cesar so z Dunaja skrbeli za blaginjo, predvsem pa so se izkazali pri popotresni obnovi Ljubljane in so si blagohotno prišli pogledat prenovljeno kranjsko prestolnico, kar je bil neposredni povod za postavitev spomenika.

    Malce bom apliciral argumente antititoistov. Pozitivno pisanje o cesarju, ki je Slovence spravil v morijo prve svetovne vojne, katere rezultat je poleg žrtev bila ogromna izguba ozemlja, je seveda deplasirano.

    • Kapodistrias

      Da nas je cesar spravil v morijo? Nak, ne bo čisto držalo! V isti meri, če ne še bolj (dognanja sodobnih verodostojnih zgodovinarjev to potrjujejo) so za izbruh I. svetovne vojne krivi Angleži, Francozi in Rusi. Kdo pa je skoval načrt za umor prestolonaslednika Ferdinanda? Angleška tajna služba! In kdo je končno branil ozemlje današnje Slovenije? Morda Angleži in Francozi? Nikakor! Avstroogrska vojska z velikim (tudi krvnim) deležem Slovencev.

  • Ta glava Franca Jožefa še obstaja, če se ne motim, v mestnem muzeju. Sam sem za to, da dobi mesto nekje drugje v Ljubljani. Tudi kralj Peter in Aleksander bi ju po mojem zaslužila, ampak njiju so menda Italijani pretopili. Posebej škandalozno se mi zdi, da niso pripravljeni vrniti imeniten spomenik maršalu Radetzkemu pred njegov tivolski grad, kjer še stoji velik kamnit postavek tega spomenika. Kaj pa je ta svetovno znani maršal kakemu Slovencu slabega storil, da ga je treba še naprej tako skrivati?

    Miloševića pač ne bi postavljal. Po mojem Andrej Tomelj ni Ljubljančan in se tu malo norčuje iz našega glavnega mesta. Tujim zločinskim voditeljem se pač ne postavlja spomenikov. Je pa vprašanje res, kako in če sploh bi šlo s slovensko državnostjo in odceptvijo, če se ne bi pojavil na čelu Srbije Milošević. Zelo težko. Z voljo in mentaliteto Slovencev ( ki ni nikoli globoko prekinila s komunizmom) in z mednarodnim priznanjem.

    Vprašanje, če Pučnik sam ne bi raje izbral sence smreke v Tivoliju kot položaj sredi mesta. Spet mislim zato, da avtor članka ni Ljubljančan. Tivoli je posebej dragocen kamen v kroni Ljubljane.

    • Tudi od jugo generalov menda nimamo kipov. Ker gre v primeru AO ravno tako za bivšo državo, jih tudi ne moremo imeti razen morda za Borojeviča, Jurija Vago…skratka tiste, ki so (pa čeprav v okviru tuje vojske) vseeno pripomogli k obrambi slovenskega ozemlja.

    • Zdravko

      To pa težko verjamem, da bi ju Italijani pretopili. Taki bastardi pa niso.
      Ustreza pa svlovenski mentaliteti, vedno proti vsem, vedno žrtev vsega.
      Seveda, Miloševiču ni za postavljat spomenika. Sklepam, da je bil avtor malo sarkastičen.

    • IF .. “in mentaliteto slovencev (ki ni nikoli globoko prekinila s komunizmom).
      —-
      Menim da to ni mentaliteta slovencev, ampak je to že del njene pohabe. Potrebna je zdravljenja!

  • ***Jurija Vego seveda….

  • Tista flika na vogalu Prešernove in Erjavčeve se uradno imenuje Park Sveta Evrope. Torej po organizaciji, ki si prizadeva ali vsaj poskuša prizadevati za spoštovanje človekovih pravic in vladavine prava. No, ta parkec “krasi” spomenik Borisu Kidriču, pod čigar vladavino so se vrednote tega istega Sveta Evrope najbolj brutalno kršile. Le kako v Strasbourgu to tolerirajo?

  • Rekel bi, da v Sloveniji ni problem, ker je premalo spomenikov, temveč ker jih je preveč. Kidrič je le eden izmed mnogih odvečnih.

    Šele ko bomo zmogli odstraniti vse spomenike raznim revolucionarnim zločincem ter očistiti ulice in trge njihovih imen, bomo prispeli na na nično točko, od koder se lahko začne pozitivni razvoj.

    To je eden izmed predpogojev za dosego pozitivne psihološke naravnanosti, ki je podlaga za zdrav razvoj naroda in države.

  • svitase

    Tisti kipi, ki spominjajo na zločinsko naravnanost oseb na katere spominjajo, naj gredo v muzeje, na njihovo mesto pa naj pridejo neomadeževane zgodovinsko znamenite osebe, ki so nam za zgled.

    To je abeceda kulture!

  • svitase

    Čas je, da se opredelimo za kulturo, ne pa za nekulturo!

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti:

Vi ste verjetno prijavljen objavi komentar


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI