Spomenik žrtvam vseh vojn

Franc Zabukošek 13.7.2017 6:1144 komentarjev
 
 Odkritje  spomenika žrtvam vseh vojn ni najbolj dostojanstveno dejanje v skladu z Ustavo in državljanskim dostojanstvom. Spomenik je nastal po volji predsednika republike in je protokolarne narave za spoštovanje miru in preprečevanje vojn. Nastajanje spomenika je bilo v kontekstu sprave, čeprav nima za to nobenih osnov tudi po mnenju strokovnjakov, ki so se odzvali na gradnjo. Spomenik sprave imamo nedokončan v Spominskem parku Teharje, kraju koncentracijskega taborišča pred nesodnimi poboji nasprotnikov revolucije. Nedostojno je, da spomenik državnega pomena ni končan in ni jasno poveden, da bi opravljal funkcijo: NIKOLI VEČ KAJ TAKEGA!

Dejstvo je da resnica osvobaja, zato ni potrebno nasprotovati spomeniku žrtvam vseh vojn, kajti smisel je v protokolu za ustvarjanje miru in to je potrebno. Potrebno pa je dokončati tudi spomenik sprave. V tem kontekstu bosta oba spomenika imela državljansko dostojanstvo in služila vsak svojemu namenu in pomenu. To je treba doreči v tem primeru, da bo zadeva v skladu z Ustavo in imela državljansko dostojnost.

Naj velja sporočilo z groba prof. dr. Antona Trstenjaka: “Vkup držimo, zdaj gre za človeka”!

 
Značke:

44 komentarjev

  • Franc Mihič

    G. Franc Zabukošek strinjam se z vašim zaključkom.

    • tolmun1 tolmun1

      G. Mihič , mislim da ste se prehitro odločili , gre namreč za spomenik , ki naj bi ponazarjal spravo , kar pomeni ,da v nobenem primeru spomenik v taki obliki ne
      ustreza ! Kajti eno je sprava , drugo pa je spomenik žrtvam povojnega nasilja nad
      slovenci med vojno in po njej , poboji v nedolžnih žrtev ne sodijo na spomenik , ki
      bo odkrit v bližnji prihodnosti ! Razlaga g. Pahorja univerzalnega pomena spomenika ne pije vode , žaljiva je njegova trditev , da naj bi bil spomenik tudi spravnega značaja , je velika napaka . Pahor pravi , da je temelj spomenika simbol sprave , spomenik je namreč predstavljata dva stebra , prvi steber ponazarja žrtve vojnega nasilja in padlih braniteljev , drugi steber pa drugi naj bi simboliziral pobite žrtve na “drugi strani “, žrtve povojnega masakra ! Vsegliharstvo je ponovno stopilo v ospredje na stran tistih , ki so po vojni dotolkli slovenske žrtve komunističnega nasilja ! Pahorjevo sprenevedanje ponovno izkazuje labilni odnos do nedolžnih žrtev povojne morije in eksodus slovencev v tuje dežele , v takem vzdušju je nemogoče pričakovati
      vsaj kanček obžalovanja za storjene medvojne in povojne zločine !

      Andrej Briški

      • Franc Mihič

        Avtor, arhitekt spomenika je na TV v Odmevih lepo pojasnil, da spomenik simbolno sporoča, da enotni temelji spomenika kažejo, da gre za en narod. Dva stolpa iz teh temeljev pa kažeta, da obstajata dve strani naroda, ki različno mislita in med seboj komunicirata,
        Če bi bil spomenik samo en stolp, bi simboliziral samo eno mišljenje, enoumje, kar si menda več ne želimo.

  • Se strinjam z g. Zabukoškom, da je ta spomenik protokolarne narave za “pilatovsko umivanje rok”.
    Sporočilo, kakršnokoli že je oz. kot sem razumela, ga niti ni, se prizadetih državljanov ne dotakne. Ustvarja vtis, da kot tak ne prinaša sprememb, kakor da itak niso niti potrebne. Ostajata dva razdeljena tabora, ki se naj s tem dejanjem zabetonirata za vedno. Ustvarja se vtis da je to nekaj, kar je v teh razmerah edino možno, torej da ostane tako kot je.

  • Predlagam ime:
    “Spomenik sprenevedanja”

  • Bil sem na včerajšnjem odprtju spomenika žrtvam vseh vojn in režimskega nasilja na Kongresnem trgu in ni mi žal za to. Čeprav sem imel svoje zadržke do spomenika in bi lahko kakšno kritično opažanje povedal tudi glede včerajšnjega dogodka, pa ne bom. Od nas samih je odvisno, kakšno vsebino mu bomo dali, kaj v njem videli, kako gledali na njegove politične snovalce, kako na namen umetniških ustvarjalcev spomenika.

    No, včeraj sem prišel do tega, da mi je ta v potezah minimalističen in semi-abstrakten spomenik pravzaprav lep. In da vidim kar nekaj iskrenosti v pripravljenosti temeljnega človeškega spoštovanja vseh naših slovenskih preganjanih, padlih in pobitih s strani snovalcev. Precej prepričljiva je bila spoštljivost in spravnost atmosfere ob včerajšnjem odprtju spomenika.

    Še tisti, ki so tja prišli zganjati hrup in ideološko nasilje, so osramočeni hitro povesili svoje transparente in šeme ( okostnjake) in predčasno, očitno duhovno razoroženi zapustili prizorišče.

    Nekako upam, da smo vendarle dobili spomenik, ki nas bo kot narod in nacijo združeval in nas pomagal delati bolj človeške, bolj razumevajoče in odprte do sočloveka. Vsebina kot pravim precej abstraktnega, a elegantnega spomenika bo v veliki meri to, kar bomo samo sposobni projecirati vanj. Upam, da predvsem dobre stvari. Pripisujem mu dober namen in ga vidim kot velik simboličen korak v pravi smeri.

  • Vsak spomenik je praviloma pečat na opravljeno dejanje. Že ime spomenik pove, da nas spominja na nekaj, kar je že bilo opravljeno.

    Prešernov spomenik ni bil pred Prešernom in njegovim pesniškim opusom. Postavljen je bil šele potem, ko je bilo spoznano, da njegove pesmi predstavljajo enega izmed temeljev in vrhuncev slovenstva. Postavljen je bil njemu in njegovemu prispevku v čast in slavo.

    Pred postavitvijo spomenika žrtev vseh vojn, se ni zgodilo nič omembe vrednega kar zadeva žrtev teh vojn. Nobene spremembe ni bilo, nobene sprave ni bilo. Torej je spomenik temu, kar je bilo doslej. To je spomenik ohranjanja statusa quo. Ki lahko kvečjemu opozarja na razdeljenost naroda.

    Pričakovati, da bi spomenik kaj razrešil, je milo rečeno iracionalno in kar vraževerno. Dokler revolucionarna polovica ljudstva ne bo začutila potrebe po spravi, ki temelji na spoznanju in priznanju krivde, je vsak spomenik samo pesek v oči.

  • Sarkazem

    Dogodek je prav gotovo korak naprej,dokaz je negativni pristop borcev NOB in udeležba vsega državnega vrha s Kučanom na čelu.
    Napis o vseh vojnah vključuje tudi državljansko vojno.
    Dve steni sta boljši kot ena, ki bi nas spominjala na sedemdesetletno monolitno prisilno enotnost levega tipa. Bolje je priznati tudi obstoj drugače mislečih na enakovreden način. Navsezadnje so vse nacije razdeljene na levi in desni pol oz.na progresiste in konzervativce ali kakorkoli po svetovnem ali verskem nazoru.
    Skratka premik naprej.

  • Besede in papir (pa tudi beton) marsikaj preneseta. In teh je bilo že veliko. Toda spremenilo se ni nič. Da se zares kaj spremeni, so potrebna dejanja.

    Če bi res hoteli kaj spremeniti, bi npr. odstranili spomenike revolucionarjem. Ti spomeniki podpirajo revolucionarno miselnost in kontinuiteto s preteklimi dogodki, preteklo ureditvijo in preteklim načinom delovanja.

    Če bi odstranili te spomenike, bi simbolno prekinili vez s totalitarnim režimom. Toda za enkrat ni videti nobene volje za kaj takega. Prekiniti vez s totalitarnim režimom pomeni formalno demokracijo spremeniti v pravo, monopolno ureditev v pluralno, enako pravosodje za naše in nenaše itd. To pomeni tudi izgubo nezasluženih privilegijev.

    Glede na dosedanje izkušnje, dvomim, da ta spomenik predstavlja korak v kakršnokoli smer. Zlasti ne od mojstrov manipulacij.

  • Sarkazem

    Se strinjam. Tudi jaz zaenkrat sprememb ne pričakujem. Samo drobne korake proti spremembam, ki bodo nekoč neminovno sledile.

  • Oblastniki so za spravo, in sicer tako, da vse ostane tako, kot je in je bilo. Ta spomenik je zabetoniranje obstoječega stanja.

    Tako kot imamo formalno demokracijo, bomo imeli še formalno spravo. To praktično pomeni, da bo ta sprava v funkciji, ko se bodo drugorazredni sprijaznili, da bodo za vedno ostali drugorazredni. Dokler bodo drugorazredni dvigali glave in zahtevali kaj več, ne bo sprave tega tipa.

    Komunisti in njihovi nasledniki na kaj več niso pripravljeni. Niso pripravljeni prostovoljno prepustiti svojega privilegiranega položaja. Vsa predstava v zvezi s tem spomenikom je namenjena sprijaznjenju s tem, kar je v sedanjosti.

  • Tista slovenska desnica, ki ta spomenik odklanja ali celo z gnusom zavrača in obsoja vse, ki so se zbrali ob pietetni slovesnosti njegovega odprtja, vključno z nadškofom in metropolitom, bi se lahko med drugim vprašala, s kom je v druščini pri tem zavračanju. Celo v direktnem zavračanju sprave. Najbrž je na podlagi deklariranj v zadnjih dneh vsem jasno, s kom. Najbrž naj tudi ne bi bilo treba dodajati niti, da biti kristjan in zavračati spravo, vsebinsko ni združljivo.

    • Stvarna sprava pomeni spoznanje in priznanje krivde ter kesanje za storjene zločine in na drugi strani oprostitev teh dejanj. Toda to bi pomenilo obliko lustracije, prostovoljne lustracije. Tega filma seveda ne bomo videli.

      Zato je potreben videz sprave. Zato je potrebna sprava, ki to ni, ki pomeni odklanjanje resnične sprave.

      Čaščenje malikov ni isto kot čaščenje Boga. To je zanikanje Boga. To bi kristjani že morali vedeti.

    • S tinetom se strinjam.
      Šlo bi le za navidezno spravo. V resnici pa bi bilo vse tako kot prej.
      Mislim da bi se kristjani, ki živijo v skladu z Resnico, strinjali s tem.

  • “Zid sprenevedanja”

    Po novem se povojnim pobojem reče: “žrtve z vojno povezanih dogodkov”

  • Selitev napisa s spomenika komunističnim klavcem …

    https://pbs.twimg.com/media/DEw22zbXgAEToEZ.jpg

    … na t.i. spomenik t.i. sprave:

    https://img.rtvslo.si/_up/upload/2017/07/13/65421083_photo_544975_20170713_4.jpg

    (Cena 1,2 milijona €, 600.000 za en betonski blok)

    • Tudi tako, kot praviš, je možno razumeti spomenik. Eden od avtorjev, arhitekt, ki mi je znan obraz z iste šole, kamor vodiva zjutraj vsak svojega otroka, je sicer povedal drugače.

      Zglajen beton, v katerega so vgrajeni vidni drobni prodniki slovenskih rek, meni sicer deluje lepše in elegantneje, kot sem se bal, da bo. Dober milijon za osrednji nacionalni spomenik, kamor se bojo hodili poklonit tudi tuji državniki, mi ni zelo pretiran strošek. Davkoplačevalski milijoni frčijo v tej državi mnogo huje v nič na drugih koncih.

      Tudi Župančičev verz mi vsebinsko ni sporen, ampak celo bolj ustreza na to mesto kot na spomeniku pred parlamentom.

      • Ni sporna oblika in obdelava spomenika niti arhitekt, ki ga je zasnoval. Ta je dobil naročilo in ga korektno opravil.

        Problematičen je pomen in namen spomenika.

        Komu se bodo poklanjali tuji državniki? Ali zločinom, katerih storilci imajo spomenike na sosednjem trgu?

        Degutantno!

        • Prispevek g Zabukoška sicer govori o tem, da stoji spomenik, ki je namenjen spravi, v Teharjah (ki pa še ni dokončan).
          In da je potrebno vztrajat še naprej pri dokončanju le-tega.
          Za spomenik na Kongresnem trgu pa da je protokolarne narave.
          Sprašujem, zakaj spomenik v Teharjah ne bi mogel služit namenu protokola ?

        • Najbrž bi to moje vprašanje moralo bit naslovljeno na parlament, tisti, ki je sprejel zakon o gradnji novega spomenika v Ljubljani.

      • Zdravko

        osrednji nacionalni spomenik, kamor se bojo hodili poklonit tudi tuji državniki
        =============
        To bi rad videl.

  • Sarkazem

    Grozljivo. Ta selitev oz podvojitev napisa je pa res neokusna!

  • Franc Mihič

    Velik korak k resnici o slovenski polpretekli zgodovini je bil narejen s tem, da je predsednik države prvič pred domačo in tujo javnostjo na državni slovesnosti le navedel in pravilno poimenoval tudi žrtve revolucije in protirevolucije, to je žrtve državljanske vojne, saj v državljanski vojni ni izdajalcev naroda.

  • Franc Zabukošek

    Spoštovani Amelie!
    Hvala za poglobljen uvid-komentar 15.7.17. 23:53 v moj prispevek.
    Za zaključek sem podal misel dr. Trstenjaka: Vkup držimo, zdaj gre za človeka !

    Ob komentarjih na moj prispevek posredujem citat iz sobotnega Dela o Spomeniku žrtvam vseh vojn, avtorja arhitekta A.S. Ostana:
    “Navsezadnje verjamem tudi v to, da postavljeni spomenik ne bo “zapičen v naše osrčje za vse in za vselej in za vsak dan”, temveč, da bo pomagal odpirati polje naše zavesti za resničen spravni proces. Seveda ob budnem bdenju, spoštovanju drugega in prepričanju, da ne smemo pozabljati, a da smo sposobni odpuščati.”
    V duhu slovenske himne:
    Pa Bohlonej, k smo prjatli!(Joža Čop)

  • Zdravko

    Vsekakor je težko nasprotovati vsem, ki so se uklonili povabilu predsednika in se udeležili odprtja spomenika. Kaj nam pripoveduje ne vemo, nekateri nas kličejo, naj si vsak sam predstavlja kaj bi rad, da bi predstavljal. In seveda, kdo bo potem zloben in si predstavljal kaj slabega…
    Vsak naj si sam misli svoje.
    Meni je to v posmeh žrtvam vseh vojn. Posmehujemo se padlim, in to kar v vseh vojnah. S predsednikom na čelu.
    Nadškof bi moral posvetiti ta spomenik v sveti kraj. Postaviti oltar, da bi lahko maševali ob kakšni priliki. Seveda sem sarkastičen, kajti to je jasno da ne gre. In ravno v tem absurdu bi rad pokazal, kakšen je ta spomenik.
    IF, postavljati javne objekte, ob katerih si naj vsak sam predstavlja kaj pomenijo, je lahko kvečjemu vrhunska umetniška instalacija, kar spet seveda ta spomenik ni in ne more biti. Zato me čudi, da si bil tam. Kakor me čudi tudi za nadškofa. Drugega, kot da si je Pahor pripravil vrhunsko politično predstavo, si ne morem misliti. Pa še pojem vrhunsko ni pravi.

    • Bomo videli, kako se bo prijel. Nimam tako slabega občutka. Prešernov spomenik pri Tromostovju je bil tudi pričakan na nož. S strani katoliške ljudske stranke in s strani nadškofa Jegliča osebno. Danes ne bi vedel, da obstaja kak Slovenec, ki bi imel posebne zadržke do tega spomenika. Nasprotno.

      Upam, da bo ta nov spomenik prispeval k spravi in večjem razumevanju eden do drugega znotraj naroda. Nič ni narobe, če smo različni; ampak mi smo prav neplodno razklani. Najbolj moti spomenik tiste, ki hočejo najprej obračunati, preden se bi morda spravili. No, Jezus nas že ni nagovarjal, da je naprej treba obračunat.

      • Zdravko

        Ti pa včasih tako ignoriraš vse, da je težko verjeti lastnim ušesom.
        Ne vem kaj naj bi bilo narobe s Prešernovim spomenikom, gotovo pa ne to kar je narobe s tem.
        O tem koga najbolj moti spomenik, bi se lahko že tu prepričal. Gotovo samo tistih, ki bi “najprej obračunali”.
        Še to, narobe si ga ocenil kot “osrednji nacionalni spomenik”. Gre za res osrednji svetovni spomenik. Vendar tega sploh nočeš slišati. Dvomim da ne razumeš.

        Gre za ateističnega boga, žrtve. V slovenski morbidnosti smo povzdignili žrtve v status boga. Kdo bo proti žrtvam? Kdo bo proti bogu?!
        Kako se bo prijel, praviš. Ne sme se prijeti. Če se bo, bo to samo še dodatna sramota, poleg vse ki nas obdaja. Če se ne bo, potem je še nekaj upanja. Vemo pa, kako slabo stojimo s sramoto. In ta spomenik je naravnost nič manj kot, javno pohujšanje.

        • Mogoče pohujšanje v dolini Šenflorjanski. Vidim, da tega spomenika ne prenesejo ne v levih, ne v desnih medijih. Veš zakaj? Mislim, da jih osebno zadanejo tudi ali predvsem predsednikove besede, ki je legitimnost jemal sovraštvu. Tudi spomenik sam ga jemlje s tem, ko počasti vse mrtve. Poudarjam in ponavljam, vse mrtve in vsakogar med njimi. To je najhuje za mnoge. Da bi nekdo vzel legitimetito temu, da vsaj nekoga lahko javno sovražijo. Kot da bi jim posekal njihovo duhovno bistvo.

          • Zdravko

            In še, kot berem je bilo nekaj sto ljudi na otvoritvi in ne najdem nobenega tujega diplomata med povabljenimi.

      • IF .. “No, Jezus nas že ni nagovarjal, da je naprej treba obračunat”
        ——-
        Dvomim, da bi se Jezus strinjal, da morilci ali pa njihovi nasledniki, postanejo za vse čase prvorazredni, njihove žrtve pa drugorazredni državljani, ali pač ?

  • Zdravko

    Tu bi morali dodati predsedniku Pahorju vzdevek Borut Veličastni.
    Pa še ta pridevnik mi je malo premajhen za tako veličino s kakršno se je pokazal naš predsednik. Škof mu je odgovoril z molitvijo, ponižno kot je zmogel.
    Seveda nihče ni mogel zavrniti vabila na otvoritev. Le kako bi.

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti:

Vi ste verjetno prijavljen objavi komentar


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI