Tuje države v mladih vidijo velik potencial

Franci Feltrin 9.7.2017 6:50
 

Vtisi s III. konference mladih znanstvenikov in raziskovalcev in študentov iz sveta in Slovenije

V senci poročil o odločitvi arbitražnega sodišča ter drugega dogajanja je 4. julija v prostorih Inštituta Jožef Stefan v Ljubljani (IJS) v organizaciji Svetovnega slovenskega kongresa (SSK) potekala »III. Konferenca mladih slovenskih raziskovalcev in študentov iz sveta in Slovenije.«

Pozdravni nagovor je poleg predsednika SSK dr. Borisa Pleskoviča predstavil tudi gostitelj direktor IJS dr. Jadran Lenarčič, ki je opozoril na velik padec financiranja raziskovalne znanosti v Sloveniji, kar pa se sedaj počasi izboljšuje, a še vedno ne zadostuje, da bi zadovoljili potrebe po zaposlovanju mladih naravoslovcev, ki se želijo vključiti v znanstvene raziskave.

Konferenco so pozdravili tudi dr. Tadej Bajt, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ki je predavanja spremljal vse do zadnjega, dr. Maja Makovec Brenčič, ministrica za izobraževanje, znanost in šport, Gorazd Žmavc, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, in Ivan Hršak, predsednik Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu v Državnem zboru. Pozdravili so delo Svetovnega slovenskega kongresa, ki je na konferenco kot predavatelje povabil mlade iz vseh delov sveta in še posebno mlade predavatelje, ki skrbijo za izmenjavo izkušenj in znanja s slovenskimi kolegi. Škoda, da sta takoj po pozdravnih nagovorih Konferenco zapustila ob ministra in predsednik pristojne Komisije Državnega zbora.

Na Konferenci je 20 mladih dr. znanosti predstavilo svojo pot podiplomskega izobraževanja in raziskovalno delo na tujih univerzah ter znanstvenih inštitutih. Ni res, da v Sloveniji ni mogoče pridobiti dovolj znanja, le denarja je premalo, da bi zaposlili mlade raziskovalce, je poudaril prof. dr. Jadran Lenarčič, direktor IJS.

Ena od zanimivih ugotovitev iz razprave je bila, da ni vedno ovira samo in zgolj slovenska politika, pač pa tudi birokratske ovire pri državnih uradnikih, ki velikokrat ali ne poznajo državne zakonodaje ali pa je njih odnos, do slovenskih izobražencev še vedno mačehovski. Posebno to velikokrat doživijo posamezniki, ki so rojeni v tujini, a bi si želeli se za stalno priseliti v Slovenijo. Takšnih ovir in težav ne poznajo Slovenci, ki se odselijo v druge države! Zanimivo.

Ne mislim, da je pridobljeno znanje v tujini boljše in vrednejše od našega, je pa pot do izobrazbe privlačnejša in spodbujajoča. Očitno druge države mlade s fakultetno izobrazbo še na posebne načine privabljajo, saj očitno v njih vidijo potencial za razvoj lastne znanosti in gospodarstva.

Da mladi odhajajo v tuji svet po nova znanja in raziskovalne dosežke ni slabo. Pomembno je, da svoje pridobljeno znanje prinesejo nazaj. Zato pa bi morala v prvi vrsti poskrbeti politika. Njena dolžnost je, da ima strateški program o razvoju države in znanosti, da z njim ustvari podstat, da bi mladi, po končanem fakultetnem ali srednjem izobraževanju nadaljevali delo doma. Tako bi namesto bega v tujino »vračali« doma denarna sredstva, ki so bila porabljena v času njihovega študija.

Posebno slikovit je bil pri tem Dejan Valentinčič, pravnik in sociolog, ki se že leta ukvarja z vprašanji Slovencev v sosednjih državah in po svetu. Opozoril je na visoke številke izseljevanja mladih. Iz Slovenije se je v letu 2015 izselilo 8654 mladih (za leto 2016 še ni podatkov). Po statističnih podatkih se iz Slovenije vsaki dan izseli 23 mladih, v starosti med 20 in 24 let. Koliko se jih vrne nazaj ni podatkov.

V visoko razvitih deželah sta moralna in kulturna izobrazba vrednoti. Te vrednote cenijo in jih živijo predvsem politiki sami. Politiki skrbijo, da imajo ob sebi strokovno in moralno neoporečne svetovalce. Ne pa samo poslušne uklonljive aparatčike. Kot smo to videli in doživljali v nekdanji komunistični ureditvi. Žal se to dogaja še danes.

Ob tem je zanimiv primer izpostavila prof. dr. Urška Velikonja, profesorica prava s specializacijo v boju za preprečevanje in odkrivanje korupcije v politiki in gospodarstvu. Danes je redna profesorica na Univerzi Georgetown v Washingtonu, v  ZDA. Pred leti sta z možem, ki je Američan, prišla v Slovenijo z željo, da tu tudi ostaneta. Ker po dveh letih njen mož z visoko izobrazbo, v Sloveniji ni dobil zaposlitve in tudi ni kazalo da bi jo, sta se odločila za vrnitev v ZDA. Tako je Slovenija izgubila pravno strokovnjakinjo v boju proti korupciji. Zanimivo je, da jo kot predavateljico vabijo razne prestižne univerze v svetu in celo Kitajska. Le Slovenija njenega znanja ne potrebuje.

Veliko predavateljev je izrazilo optimistične besede o Sloveniji kot čudoviti deželi, za katero se je smiselno potruditi z zavedanjem, da kljub vsemu kar ponuja tujina ostaja domovina samo ena in edina, ki ji lahko tudi s pomočjo znanstvenih in kulturnih vrednot ponovno vrnemo ugled, da bi se s pomočjo tega ta veren, izobražen, deloven in pošten narod ponovno uveljavil. Škoda le, da tega niso slišali tisti, ki nam in našim prihodnjim rodovom utirajo pot jutrišnjega dne.

FOTO: ta in druge foto objavljene na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu (avtor fotografij: Svetovni slovenski kongres)

 
Značke:

9 komentarjev

  • Slovenija je čudovita dežela z vodstvom, ki je žal daleč od tega, pravzaprav je nasprotje naših naravnih danosti.

    Izid tega je, da se mladi in sposobni, večinoma desno usmerjeni, ne želijo upirati in demonstrirati zoper to oblast, ki nas pošilja na dno svetovnih primerjalnih lestvic, temveč raje nepovratno odhajajo v okolja, kjer bodo cenjeni in lahko uresničijo svoje ambicije.

    Pri nas ostajajo tisti, ki jih nikjer ne potrebujejo in lahko preživijo le tu, in sicer prisesani na državno pomoč. Ti so v glavnem levo usmerjeni. Ti so tudi pripravljeni na upor in proteste zoper tiste, ki bi jim utegnili odvzeti nezasluženo pomoč.

    Tako se je ustvarila negativna spirala, ki Slovenijo nezadržno potiska proti dnu. Obrat bo težak, zahteven in ni mogoč na hitro.

  • Igor MB

    Me zelo veseli, da podpirate mednarodno mobilnost. A drži, da se je v Slovenijo, ko s izpustiš svoje delovno mesto in se ga ne držiš kot cek, praktično nemogoče vrniti.

  • Igor MB

    Nisem desničar. Menim, da je marsikaj v Jugoslaviji bilo zgledno urejeno. Proti koncu se je zelo liberalizirala, avtoritarnost je popustila. Tako sem toliko bolj razočaran, da vam moram pritrditi. Ravno ta navada je neverjetno trdoživa. Na zadnje sem zaradi takšnega obnašanja bil prizadet dober mesec nazaj: “Vse trditve v dokumentu so točne. Dokaz – ravnateljičin podpis pod dokumentom.”

  • Franc Mihič

    Zaslužni prof. dr. Jože Vižintin UL je letos v članku »Kako je šolstvo zabredlo v močvirje?« med drugim zapisal, da ga je najbolj prizadelo, da je med mladimi velik strah pred prihodnostjo.
    Obče pa je jasno, da brez ustreznega znanja ne preživi nobena ekonomija na trgu.
    Prof. Vižintin je trdno prepričan:«Slovenska javnost in tudi stroka ne želita imeti odlične univerze. Dokaz o tem imamo v ustanovitvi centrov odličnosti, kompetenčnih centrov in razvojnih centrov pred petimi ali šestimi leti. Ko so akterji v centrih porabili državni denar, so vsi ti centri izginili v pozabo, a ni podatkov, kakšne rezultate so v petih letih sploh dosegli. Vseh sto in več milijonov je šlo v pozabo. Koliko koristi je od tega imela industrija, bi morala sama povedati, pa žal niti tega podatka do danes javnost ni izvedela, saj takšni projekti na tehnološki preboj slovenske industrije nimajo, vsaj po dosedanjih podatkih, nobenega vpliva.« Na ta dejstva pa se nista doslej odzvala niti bivši rektor dr. Ivan Svetlik, niti ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Maja Makovec Brenčič, celo ne »porabnik, kupec znanja«, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek, univ. dipl.inž.agronomije. Sto milijonov je šlo v pozabo.

    L. 2014 nas je obiskal predsednik ZRN Joachim Gauck s svojo delegacijo. Organizirana je bila okrogla miza, kjer sta sodelovala tudi predsednika Nemčije in Slovenije, vsak s svojimi izbranci. Predsednika Boruta Pahorja je spremljala tudi Marta Kos, tedaj še slovenska veleposlanica v Nemčiji. Posnetek te okrogle mize je v arhivu RTV. Marta Kos je poskušala prikazati Slovenijo, kot državo skoraj za vzgled uspešnega razvoja, ki je zasnovan ravno na centrih odličnosti. Kakšni pa so rezultati slovenskih centrov odličnosti? Predstavnica Bavarske je naši javnosti tedaj predstavila, kaj so bili temelji razvoja, ki so omogočili, da je Bavarska iz kmetijske dežele, postala visoko razvita tehnološka dežela z razvitim gospodarstvom. Ti trije temelji, ki jih je vredno ponoviti, so bili:
    Prvi temelj je, da je deželna vlada oz. država poskrbela, da so univerze nudile deželi potrebno znanje za razvoj, poskrbela je, da funkcionira dualni izobraževalni sistem za iskane poklice.
    Drugi temelj je bila izdelana dolgoročna vizija razvoja in temu ustrezno veliko vlaganje v infrastrukturo, ceste, železnice in letališča.
    Tretji temelj pa je zagotovljena zanesljiva in načrtno dostopna energija po deželi.
    Kaj če v Sloveniji le ni pravega znanja ali potrebe, da se opredelijo bolj realni cilji države, saj jih imamo več kot Nemčija? Kako realna je potem strategija pametne specializacije države?
    Ne bo nam pomagalo ustanavljanje inkubatorjev, ne kariernih centrov ter stičišč, če ne bomo spremenili odnosa in zavedanja, da je kritičnost tista sila, ki nas dela žive, da je kritično preverjanje opravljenega dela edino merilo kakovosti in napredka, kot je tako izvirno zapisala dijakinja Eva Malovrh iz Maribora.
    Razočaran berem tudi: «Dekan in lastnik zasebne Fakultete za management in pravo, prof. dr. Srečko Devjak, je kot bivši dekan javne Fakultete za upravo služil z državo in pridobil 526.050 evrov. Končno revizijsko poročilo razkriva, da je Fakulteta za upravo delovala celo nezakonito, neskladno z načelom gospodarnega ravnanja z javnimi sredstvi, tudi koruptivno.«
    Afera po razkritju afere o dodatkih za stalno pripravljenost na fakultetah tudi še ni končana. Te dni smo lahko na ekranih gledali nepojmljiv odnos univerzitetne elite do države in javnosti. Zato čestitam novinarki Tini Kristan za pogum in vztrajnost javne obravnave zelo aktualne javne obravnave teme, ki v temeljih pretresa kulturo države. Vpleteni so pedagogi naroda, vidni »strici in tete iz vidnega ozadja, ki hočejo voditi državo s piedestala nedotakljiv avtonomije univerze, sicer pa brez mandata in odgovornosti za stanje države in ekonomije.
    Dekanja ekonomske fakultete prof. dr. Metka Tekavčič enostavno poziva ministrico za izobraževanje, dr. Majo Makovec Brenčič, naj se oglasi na svojem delovnem mestu na fakulteti, kjer se bosta pogovorili o njenem nadaljnjem angažmaju na fakulteti, dodala je tudi, da vlada fakulteti zadnji dve leti dosledno in nenehno otežuje resno delo. Kaj zamerijo ministrici Makovec Brenčičevi? Ministrica vztraja, da je treba del sredstev, ki so bila porabljena za dodatke na stalno pripravljenost profesorjev, vrniti v proračun. Mar ni to pošteno in jasno vsakemu državljanu?
    Osupel sem, ko celo bivši rektor in minister za delo, socialo in družino, prof. dr. Ivan Svetlik, pred javnostjo mirno zanika pokazano vidno prejeto e-pošto od dekanje Tekavčičeve. To kaže stanje duha in morale na UL, ki se odraža tudi v družbi. Ni čudno, da pravna država, pravosodje ne deluje za elite, obravnava pa predvsem le navadne državljane?
    To je res močvirje in zelo aktualna tema o morali, ki vlada na javnih avtonomnih fakultetah, plačanih iz javnega denarja, kjer se oblikuje in kadruje slovenska politika, realni sektor pa vse to plačuje. Univerze, zlasti družboslovne fakultete so bazen za vodilne politične kadre, ki vodijo ekonomijo države, a ne delijo usode realnega sektorja, ki je na odprtem trgu. Politiki iz fakultet se vedno brez problemov vrnejo na fakulteto, ne glede na rezultate. Dokler bo na fakultetah, zlasti družboslovnih, prevladovala takšna mentaliteta, da so fakultete nad državo, da imajo predvsem imuniteto, ne pa tudi soodgovornost za stanje države, država prava ne bo delovala in bo Slovenija zaostajala v razvoju.
    V javnosti pa še prevladuje pogubna morala:»Vsi v šole in na univerze, do boste pridobili izobrazbo in tako dobili dobro službo in boljšo plačo, ne glede na rezultate?« Mar univerzitetna in politična elita družbe res lahko spregleda zaslužke in ravnanja rektorja in dekanov in kar pozabi sto milijonov za centre odličnosti? Vedno velja:«Prosveta bo naša osveta!« Mar ni to pogubno za razvoj države in se mladi upravičeno bojijo za svojo perspektivo, zato mnogi gredo v tujino? Kdo je ugrabil državo zase?

  • veronika

    “V visoko razvitih deželah sta moralna in kulturna izobrazba vrednoti.” Ni res!

    Pravilno glasi:
    “V zdravih in perspektivnih deželah sta moralna in kulturna izobrazba vrednoti.”

  • Zdravko

    ta veren, izobražen, deloven in pošten narod
    =============
    Ja, seveda, najlepše je hvaliti sebe. 🙂

  • veronika

    “Ta veren, izobražen, deloven in pošten narod”.
    Da,takšne Vas poznam, prijatelji in dobri ljudje. Število ostalih je zanemarljivo.

  • Franc Mihič

    Res ni nikogar sram?

    Župan glavnega mesta in nekdanji menedžer Zoran Janković je letos podelil naziv častnega občana tudi menedžerju Jožetu Mermalu, predsedniku uprave BTC. Predsednik države gospod Milan Kučan pa je v televizijskem pogovoru v torek 15. januarja 2002 med drugim izjavil, da je nameravani menedžerski odkup v podjetju BTC-Ljubljana neetičen, saj pomeni »siromašenje« podjetja.

    Po mojem je to bila izjava desetletja o slovenskem »problemu stoletja«, ki ga predstavljajo »revolucionarni preskoki« iz socializma v turbo-kapitalizem. Tedaj sem upal, da bo pri razvoju demokracije, družbe enakopravnih državljanov, pravne oziroma socialne države, imela prednost etika in ne pohlep po kapitalu. Upal sem, da bo tej predsednikovi izjavi sledil »etični odmev« oblasti, politike in civilne družbe?!

    Dejstva govore, da sem se zmotil, enako kot predsednik Milan Kučan.

    Nekdanja direktorica SDK Romana Logar je o tej problematiki tedaj javno zapisala: »V BTC se je dogodil nenavadno veliki notranji prevzem, v katerem je prvi mož (uprave) za nekaj milijard tolarjev povečal svoj lastniški delež, ne da bi zanj sam kaj plačal.«
    Bivši rektor dr. Jože Mencinger je očitno imel prav, ko je izjavil: »Če bi bil sam direktor in bi videl, da mi grozi izgubiti vse, kar imam in za kar sem se trudil desetletje ali več, bi namreč tudi sam poskušal oškodovati družbeno premoženje.«Ali res neetično ravnanje lahko častno dejanje?

    Na strani Fakultete za poslovne vede, ki spada v okvir Katoliškega inštituta, je nagovor zasl. prof. ddr. Antona Stresa rektorja Katoliškega inštituta, ki je bil ljubljanski metropolit. Vabi na študij poslovnih ved. Te so po moje le tedaj koristne, če uče etiko in odgovornost, podprto z referencami v praksi. Dr. Stres je še kot nadškof metropolit dejal: »Če ne bi bilo T – 2, bi cerkveni »Zvonovi« še lepo zvonili!« Torej je dr. Stres jasno vedel za vlaganja v T- 2, ki je ves čas cerkvenega lastništva razpečavala pornografijo. To je po cerkvenem nauku velik greh. Je škodljiva za mladoletne in družino.

    Najprej so torej prodajali »greh« nato pa še odpustke in povzročili še veliko bančno luknjo, za kar doslej nihče ne odgovarja, kljub jasnemu cerkvenemu nauku. Bivši predsednik škofovske konference škof Andrej Glavan je celo izjavil in opravičeval: »To dogajanje je sad nerazumljivega delovanja zlih.« Kriv je torej zlodej, hudič, škofje pa nič? Ali je to referenca za poučevanje etike in odgovornosti na katoliški poslovni fakulteti?

    Zgledi vlečejo! Dekan in lastnik zasebne Fakultete za management in pravo, prof. dr. Srečko Devjak, je kot bivši dekan javne Fakultete za upravo služil z državo in pridobil 526.050 evrov. Končno revizijsko poročilo, spisano januarja 2010, razkriva, da je Fakulteta za upravo delovala celo nezakonito, neskladno z načelom gospodarnega ravnanja z javnimi sredstvi, tudi koruptivno. Dekanu se ni nič zgodilo. Ustanovil je le lastno fakulteto, kjer učijo poslovno moralo in odgovornost, ter seveda pravo?
    Ali primeri, seveda ne edini, ne kažejo na akutno pomanjkanje etike, sramu in odgovornosti?

    Doklej bo še mogoča takšna pogubna dvojna moralna? Kaj še pomeni čast? Ni nikogar sram?


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI