Jože P. Damijan, blog: Zakaj se Cerarjevi bojijo volivcev?

Casnik 6.7.2017 0:01
 

Tak naslov je včeraj sicer uporabila že Simona Toplak v Financah, vendar je na mestu. Vladajoča koalicija je včeraj v Državnem zboru na predlog matičnega odbora DZ za infrastrukturo, okolje in prostor s 50 glasovi za in 18 proti izglasovala, da bodo državljani Slovenije o zakonu o drugem tiru na referendumu glasovali 24. septembra in ne na isti dan kot naj bi potekale predsedniške volitve. S tem naj bi vladajoča koalicija davkoplačevalcem povzročila za okrog 2.5 mio evrov nepotrebnih dodatnih stroškov.

Zakaj se vladajoči koaliciji tako mudi? Seveda izključno z namenom, da referendum o zakonu o drugem tiru ne bi dosegel potrebnega kvoruma udeležbe, ki bi sicer s hkratno izvedbo s predsedniškimi volitvami gotovo bil dosežen. Vlada se torej boji tega, kaj si volilci mislijo o njenih konkretnih predlogih in se njihovemu stališču poskuša izogniti z vsemi možnimi političnimi triki, ki davkoplačevalcem zgolj še dodatno povečujejo stroške.

Ne pozabimo, da je največja koalicijska stranka na volitvah leta 2014 – brez kakršnegakoli konkretnega programa, vendar na karto “novega imena”, uglednega ustavnega pravnika Mira Cerarja –  dobila 34.5% glasov. Druga najmočnešja stranka SDS je dobila šele 20.7%, tretja (Desus) pa 10.2%. To prednost je “Stranka Mira Cerarja” (SMC) zaradi anemičnega in neodločnega vodenja s strani Mira Cerarja, številnih kadrovskih zapletov in dvojnih standardov pri njihovem razreševanju ter predvsem zaradi pomanjkanja kakršnihkoli konkretnih rezultatov hitro zapravila. Danes javnomnenjske ankete stranko SMC po priljubljenosti potiskajo šele na četrto mesto in ji napovedujejo le okrog 5% glasov. Podobno velja glede priljubljenosti vlade, saj kar dve tretjini anketiranih delovanje vlade ocenjuje kot neuspešno.

Pri dveh zadnjih konkretnih zadevah – Magna Steyr in drugi tir – je vlada naletela na odločno nasprotovanje bodisi prizadetih lokalnih prebivalcev bodisi širše javnosti. Pri tem je treba vedeti, da javnost ne nasprotuje ne naložbi Magne Steyr in ne naložbi v drugi tir, pač pa konkretnim vladnim izvedbenim predlogom. Pri Magni Steyr gre za izbiro neprimerne lokacije, saj so na voljo bolj primerne z bistveno manj negativnimi vplivi na okolje in prebivalstvo. Pri drugem tiru pa javnost nasprotuje vladnemu zakonu o gradnji drugega tira, ki uzakonja (pre)drago investicijsko vrednost, nejasno finančno konstrukcijo in drago financiranje prek podjetja 2TDK in vključitve Madžarske kot soinvestitorja. Samo zaradi slednje bodo stroški financiranja gradnje drugega tira v 45 letih financiranja za okrog 180 mio evrov višji, kot če bi se vlada sama zadolžila za gradnjo, namesto pri Madžarski.

Torej, vlada se je zaplezala z dvema slabo pripravljenima projektoma in zdaj se pri drugem od obeh boji mnenja državljanov o tem projektu. Po svoje pri tem preseneča le dejstvo, da se mnenju demokratične večine poskuša izogniti vlada, ki jo vodi (nekoč) ugleden ustavni pravnik, ki bi moral demokratičnemu izražanju volje državljanov postaviti na najvišjo prioritetno raven.

No, mene to dejstvo ne preseneča preveč, saj je bilo zelo jasno izraženo v času neuspešnega poskusa “usklajevanja” z vladnimi predstavniki glede zakonske ureditve gradnje in financiranja gradnje drugega tira. V prvi polovici maja letos, ko so “usklajevanja” z državnim sekretarjem Lebnom zašla v slepo ulico, smo člani Sveta za civilni nadzor zahtevali sestanek s predsednikom vlade. Ta pa je v zameno za sestanek, na katerem bi pojasnil vladna stališča glede naših 5 predlogov v zvezi s projektom drugi tir, zahteval, da Vili Kovačič ne vloži podpisov za razpis postopka za zbiranje podpisov za referendum. Na tak ultimat seveda nikakor nismo mogli pristati, zato sem prek državnega sekretarja Lebna predsedniku vlade v imenu Sveta sporočil naslednje:

člani Sveta ne moremo pristati na ultimat predsednika vlade. […] Tudi če bi lahko vplivali na to vložitev podpisov, pa ne moremo, na takšne ultimate člani Sveta seveda ne moremo pristati, saj so v svojem temelju protidemokratični. Predsednik vlade bi se moral po svoji funkciji in v skladu z državljansko dolžnostjo počutiti poklicanega, da civilnim družbenim gibanjem in skupinam državljanov, ki jih bremenijo sporne določbe ali nejasnosti v vladnih dokumentih in sprejetih zakonih, te določbe in nejasnosti tudi primerno pojasni, ne pa da izpolnjevanje te svoje predsedniške in državljanske dolžnosti pogojuje s tem, da se državljani odpovedo svojim najvišjim demokratičnim in ustavnim pravicam.

Ko je do tega sestanka tri tedne kasneje (na posredovanje predsednika ZDUS Ivana Sušnika) vseeno prišlo, je predsednik vlade “znorel”,

ko sem omenil, da vlada nima posluha za interese ljudi in lokalnih skupnosti (omenil sem primer lakirnice na zelenem polju Magna-Steyr, nesmotrno prodajo NLB za bagatelo in javno nasprotovanje vladnim načrtom glede gradnje in financiranja 2. tira. Povedal sem, da bi tukaj vlada morala prisluhniti ljudem in se jim približati z ustrezno spremenjenimi načrti. Vendar je Cerar s povišanim tonom povedal, da javna nasprotovanja delu vlade vedno obstajajo, da ga ne motijo in da mu je vseeno, tudi če bo samo še dva meseca predsednik vlade.

Več: Damijan blog

 
Značke:

6 komentarjev

  • Ne pozabimo, izvolili smo tega Mirota! Pa saj smo točno vedeli, kakšen je! Ko je predaval o etiki, je dvakrat zaračunal potne stroške. In smo ga izvolili! Torej?

  • svitase

    To je kardinalna napaka Cerarja, ki po mojem izvira od Brgleza, saj je Brglez še večji samodržec, ki nima demokratičnega čuta.

    Pa bi se moral ravno predsednik parlamenta odlikovati po demokratičnem čutu.

    Ne nazadnje sta, ustavni pravnik in mednarodni pravnik, torej bi morala dobro vedeti, kako se vlada v demokraciji.

    Ne moreta se otresti totalitarnega duha bivše države.

    • Kot razumem se talitarnega duha onadva niti ne zavedata.
      Najbrž jima je čudno zakaj sploh sitnarimo, ko se vendar toliko trudita.
      Se ga pa zaveda marsikdo drug, ki pa nima “pooblastila”.
      Vemo pa, da je v konfliktu navadno odgovornejši tisti ki ve oz. se zaveda in ne tisti ki se ne.

  • Ko je Cerar, še preden je postal predsednik vlade enkrat v cca 14 dneh diametralno spremenil neko svoje mnenje, ga je novinar opozoril na to, češ takrat ste govorili drugače.
    In kaj je Cerar odgovoril:
    “Takrat sem svoje mnenje podal kot pravnik, sedaj pa ga podajam kot politik”.
    Torej, Cerarja je potrebno obravnavati kot (slabega) politika in ne kot (slabega) pravnika.

  • svitase

    Če bi bil dober ustavni pravnik, ne bi podprl odvzem mandata Janši itd.

    Lepo se imejte, grem za par dni na morje!


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI