Nekatera dejstva, na katera je potrebno opozoriti ob razglasitvi arbitraže

Casnik 30.6.2017 6:29
 

1. Slovenija oz slovenska politika se je skladno z nerazumno logiko »zahtevajmo manj, da bomo verodostojni in bomo dobili več« odrekla pravici do svojega predloga, kaj je predmet spora, čeprav je ta pravica izrecno opredeljena  v sporazumu o arbitraži. Namesto tega je v memorandum po naših informacijah navedla vsebino, ki je arbitrom onemogočala iskati pravično rešitev na osnovi objektivnih zgodovinskih, mednarodno-pravnih in drugih dejstev ter ob upoštevanju načela pravičnosti. Slovenski memorandum in navodila vladnih predstavnikov slovenskim advokatom so izražala nerazumno pristajanje na sodno razpravo praktično izključno o tem, kolikšen del ozemlja in morja, ki je bil ob osamosvojitvi Slovenije 25. 6. 1991 pod slovenskim nadzorom, bo po razsodbi tribunala pripadel Hrvaški, kolikšen del pa bo zadržala Slovenija.

2. Slovenska politika se je pri imenovanju svojih predstavnikov v postopku arbitraže odrekla nekaterim najuglednejšim in najvplivnejšim strokovnjakom mednarodnega prava, imenovala pa celo ljudi, ki so  v preteklosti  v objavljenih ekspertizah dokazovali, da je Slovenija geografsko prikrajšana država in  ima v strateško-obrambnem pogledu enak status kot države brez izhoda na odprto morje.

3. Poudarjanje vladnih predstavnikov, da bo Slovenija v vsakem primeru spoštovala in skušala uveljaviti razsodbo Haškega tribunala je v direktnem  nasprotju s sklepom Državnega zbora RS, da …”mora arbitraža določiti ozemeljski stik slovenskega morja z mednarodnim morjem,  sicer bo za Slovenijo arbitražna odločitev v nasprotju z mandatom sodišča.”

4. Ker je bolj ali manj jasno, da bo Hrvaška z odločitvijo arbitražnega sodišča zadržala veliko večino ozemlja in morja, ki ga je zasedla po osamosvojitvi Slovenije 25.junija 1991, razen manjšega dela Piranskega zaliva, ki ga danes obvladuje do polovice, je enoglasno poudarjanje  pomena uveljavitve arbitraže spreten medijski spin slovenske politike, s katerim  odgovorni želijo zavesti slovensko javnost in se kolektivno zaščititi pred odgovornostjo za stanje, ki so mu botrovali s svojo nedržavniško držo.

5. Zavod 25.junij bo po analizi arbitraže pripravil razstavo dokumentov in pričevanj s ciljem predstavitve razlike med tem, kar je Slovenija dosegla in tem, kar bi lahko dosegla, če bi se obnašala tako kot se suvereni državi z malo več samospoštovanja spodobi.

Zavod 25. junij, zanj Marjan Podobnik

 
Značke:

15 komentarjev

  • Igor MB

    Saj Slovenija je geografsko prikrajšana država. A v 21. stoletju to več ne more biti problem. Čeprav se Velika Britanija ne namerava odreči nadzoru nad Gibraltarjem prav v imenu proste trgovine in proste plovbe, obstajajo že mednarodne pobude za pravno zavezujoče rešitve v podobnih primerih. Stik z odprtim morjem, ki ga je včeraj dobila Slovenija skozi “hrvaško” morje, se bo v skladu s temi rešitvami v mednarodnem pravu kmalu spremenil v plovbo skozi mednarodne vode. Tako da “vrijeme radi za nas”. 😉

    Igor Đukanović

  • Skrajno žalostno je, da velikanska večina slovenske politike in medijev slavi razsodbo arbitražnega tribunala kot veliko zmago Slovenije, slovenskih politikov in mednarodnih pravnikov. Kaj pa nam bo 80 odstotkov usmrajene bare po imenu Piranski zaliv, na desetine Slovencev ob Dragonji, v Razkrižju in Hotizi pa ostaja pod ustaško okupacijo?? T. i. spoj med slovenskimi ozemeljskimi vodami in odprtim morjem ostaja del ozemeljskih voda Hrvaške!!??

    Pri razmejevanju Slovenije in Hrvaške v Istri in na morju bi morala Slovenija izhajati iz jasnih zgodovinskih, geopolitičnih in etničnih dejstev:
    1. Večina Istre (pa tudi Reka) je bila stoletja sestavni del vojvodine Kranjske, ki je bila sicer del Avstrije, a vendarle;
    2. Istra je bila sestavni del francoskih Ilirskih provinc in avstrijskega Kraljestva Ilirije, katerih prestolnica je bila Ljubljana;
    3. Hrvaška do leta 1947 (Pariška mirovna pogodba) ozemeljsko-politično ni bila nikoli prisotna v Istri;
    4. Večini Istranov je kulturno, mentalitetno bistveno bližja Slovenija, kar je razvidno tudi iz tega, da je njihova mladina vedno raje študirala v Ljubljani kot v Zagrebu.

    Takšno žalostno situacijo imamo zato, ker je izdajalskim slovenskim politikom (edini izjemi sta Jelinčič in Janša) bistveno bolj pomembno izležavanje na hrvaških plažah (plus kakšna zastonj “marenda”) kot pa vitalni nacionalni interesi Slovenije! Da o izdajalskem klovnu Erjavcu in njegovi “vili” v Karigadorju sploh ne izgubljam besed …

    • Slovenci oziroma SLO komunisti so Savudrijo leta 1955 oziroma 1956 podarili Hrvatom. Sedaj je ta arbitraža ugotovila le dejansko stanje.

      Opppsss! Skupaj s Savudrijo pa smo podarili tudi stik z mednarodnimi vodami …

      Mimogrede, ali kdo ve, zakaj je Trdinov vrh pripadel Hrvaški?

      • Zato, ker je na hrvaškem katastrskem ozemlju. Izgubili smo sicer vojašnico na Trdinovem vrhu, televizijski stolp pa ostaja naš.

    • Valter torej bolj sovraži Hrvate kot Janšo? Tvoji te bodo linčali.

  • Arbitražna odločitev je za Slovenijo slabša od sporazuma Drnovšek-Račan. Zato tu res ni kaj slaviti. Slovenija še naprej izgublja svoja ozemlja in nekateri se tega veselijo.

    Najbolj problematična je odločitev, ki nam ne priznava teritorialnega stika z odprtim morjem, temveč zgolj služnostno pravico prek hrvaškega teritorialnega morja. Tu gre zgolj za formaliziranje sedanjega statusa quo. Izgubili smo tudi nekatera slovenska naselja, ki naj bi pripadala Hrvaški.

    Vse skupaj pa je zakuhal “veliki vizionar” tovariš Kardelj, ki je celotno Istro velikodušno prepustil Hrvatom. Pomagal pa je tudi pri izgubi Koroške, Trsta in slovenskih naselij v sedanji Italiji.

  • Zdravko

    Če je to storil Kardelj, potem velja, da smo to storili “mi”. Sedaj se ne gre več zmrdovati glede tega.
    Glede odprtega morja, bi morali reševati problem skupaj z Italijo, glede tiste točke T5, ki bi jo bilo potrebno prestaviti višje, oziroma postaviti drugače. Toda Italije si nihče ni upal niti prositi za mnenje…
    Glede na škandal z arbitražo, smo jo še dobro odnesli.
    Kako je rešeno gor pri Hotizi še nisem uspel izvedeti.
    Kakorkoli, ta vojni spopad s Hrvaško je končan. Upam, da bo razplet možno realizirati brez dodatnih spopadov. Nenazadnje nam je uspelo Hrvatom podeliti vsaj eno klofutico. Vsaj na videz. Če bomo to znali sprejeti brez arogance, kar slabo kaže, da bomo, bo to lahko velika zmaga. Tako pa bo verjetno samo ena zmanjšana sramota na licu neodvisne Slovenije, ob vseh dosedanjih fiaskih.

  • Meja je določena korektno in visoko strokovno. Pri dogovoru Drnovšek-Račan smo imeli sicer na morju na dosegu roke celo v določenih delih akvatorija nekaj več, ampak Račan doma svojih ni mogel prepričati ( kar, iskreno, ni presentljivo). Dejansko pa boljše morske meje od te na hamburškem tribunalu za morsko pravo zanesljivo ne bi dosegli.

    To, da bo akceptiranje te meje na Hrvaškem večji problem kot v Sloveniji nakazuje, da je meja za nas precej ugodna. Kdor je pričakoval od arbitrov, da bojo uničili Hrvate, pa naj ostane v svojih predstavah.

    Obstajajo tudi taki, ki mislijo, da bi bila pravična meja Slovenije v Puli. Ali na Grossglocknerju. Kot obstaja tudi Vojislav Šešelj. Ampak s takimi mi ni vredno stopati v dialog.

  • svitase

    Dokaz o upravnem izvajanju oblasti ( geodetske katastrske občine)na ozemlju je bil najpomembnejši dokaz za mednarodno sodišče.

    Zanimivo je, da se je mednarodno sodišče zadovoljilo z dokazom kdo je imel geodetsko upravno moč na določenem ozemlju, ne pa tudi zemljiškoknjižno, pa čeprav se lastnina dokazuje z vpisom v zemljiško knjigo.

    Zanima me, ali so naši mednarodni pravniki, sami in po njihovih tujih mednarodnih pravnikih vedeli, pred podpisom arbitraže in kasneje, kateri dokazi so bistveni za določitev meje?!

    In ali smo vložili v spis vse možne dokaze s katerimi razpolagamo!?

  • svitase

    Hrvaška je vodila hud, nedopusten pritisk na mednarodno sodišče v Haggu, zato to sodišče ni upalo določiti teritorialni stik Slovenije z odprtim morjem.

    Slovenija bi morala vseskozi opozarjati sodišče, da Hrvašaka izvaja nedopusten pritisk na sodišče in da je nevarno, da bo zaradi tega sodba nepravična.

  • svitase

    Hrvaška tudi danes vodi nedopusten pritisk na evropske in druge države, naj se sodba mednarodnega sodišča ignorira.

    Za takšno početje bi morala biti Hrvaška resno opomnjena ali celo kaznovana!

    • “Bog reši nas kuge, lakote in Hrvatov!”
      Napis nad vrati v katedrali v Magdeburgu do leta 1943, ko je bila ta v letalskih napadih deloma porušena.

      “Ni ga tata čez Hrvata!”
      Slovenski ljudski rek

  • svitase

    Očitno bi bila odločitev prejšnjega senata sodišča za Slovenijo ugodnejša, zato je Hrvaška ob pomoči pomočnikov iz Slovenije, izsilila zamenjavo senata in za njo ugodnejšo odločitev.

  • Oh, svitase. Kaj če bi ti razumel, da lobira Hrvaška in da lobira Slovenija. Lobiranja se ne kaznuje. Lahko se ga ignorira. Lahko se ga upošteva, lahko se ga ne upošteva.

    Jaz upam sicer, do bo Slovenija bolj uspešno lobirala. Tudi pri Trumpu recimo čez nekaj dni v Varšavi. ZDA so lahko naša občutljiva točka ( zaradi večletne neumne zunanje politike).

    Tisti, ki trdite, da je odločitev AS slaba za Slovenijo, bi sicer morali navijati, da bo pri lobiranju uspešnejša Hrvaška. 🙂

  • Vincencij

    Trdinov vrh je najvišja točka Gorjancev, dolenjskega pogorja.

    Hrvati pravijo Gorjancem Žumberačka gora, obmejnemu vrhu z oddajnikom in dvema cerkvicama pa Sveta Gera.

    Tudi Slovenci smo ta vrh poznali kot Sveto Jero.

    Leta 1923 so ga preimenovali v čast Janeza Trdine, ki je slavo tem krajem pisal v svojih Bajkah in povestih z Gorjancev.


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI