Kavarna Hayek: Pot v propad se je začela s FED ali zgolj še ena teorija zarote?

Casnik 25.6.2017 20:36
 

V četrtek, 13. julija, bo minilo 153 let, od kar je umrl John Jacob Astor IV. (JJ Astor), v začetku 20. stoletja najbogatejši človek na svetu. Njegovo premoženje je bilo ocenjeno na 500 milijonov dolarjev, kar bi danes pomenilo več kot 11 milijard dolarjev. Bil je prijatelj Nikola Tesle, svoje bogastvo je pridobil s svojim delom – gradnjo, investranjem in izumiteljstvom. Umrl je 15. aprila 1912 sredi Atlantskega oceana. Bil je eden od potnikov na krovu Titanica. In kar je najpomembnejše: bil je na čelu skupine podjetnikov in neodvisnih bankirjev, ki so nasprotovali ustanovitvi FED-a (Federal Reserve System), ameriške centralne banke in danes najpomembnejše finančne ustanove na svetu. In kaj imajo torej skupnega JJ Astor, FED in Titanic? Lepo po vrsti.

FED je bil ustanovljen decembra 1913, njegov namen je bil, da prepreči krize. Toda resnica je, da trg še nikoli ni bil tako nestabilen, krize pa še nikoli tako uničujoče, kot ravno od nastanka FED-a. Po podatkih Ameriškega državnega urada za ekonomske raziskave so ZDA od leta 1913, ko je bil ustanovljen FED, imele kar 19 recesij, ki so bolj ali manj vplivale na ves svet: 1918-1919, 1920-1921, 1023-1924, 1926-1927, 1929-1933, 1937-1938, 1945, 1948-1949, 1953-1954, 1957-1958, 1960-1961, 1969, 1970, 1973, 1975, 1980, 1981-1982, 1990-1991, 2001 in končno 2008-2010 (ponekod še traja). Nekateri pripisujejo te krize kapitalizmu, češ da je obdobje kapitalizma obdobje recesij. Kar ne bo držalo. Krivdo za krize v veliki meri nosijo centralne banke, odprava katerih, kot pravi Axel Kaiser, ne bi predstavljala le velikanskega koraka k doseganju stabilnosti globalnega gospodarskega sistema, ker bi s tem znatno zmanjšali gospodarske cikle, ki privedejo do finančnih katastrof, kakršni sta bili v letih 1929 in 2008, ampak bi naredila konec pokvarjenemu korporativizmu med finančnimi elitami in vladami. Šele takrat, ko bo odpravljeno centralno monetarno planiranje, kot sta si ga zamislila Marx in Engels v Komunističnem manifestu, bomo lahko govorili o pristnem kapitalizmu. Za zdaj imajo vse države centralno planiranje, zato so državljani ujetniki majhnih interesnih skupin. Gre za zlo v sedanjem bančnem sistemu, ki prinaša gospodarske katastrofe brez primere v zgodovini in od katerih imajo korosti le zelo majhne skupine na račun večine. Povedano drugače: zaradi nadzora nad valutami imata koristi globalni finančni in politični eliti. Ali kot bi rekel James Buchanan: “Prav nič nismo napredovali, da bi postavili meje političnim voditeljem, ki delujejo po svojih naravnih nagnjenjih brez vsakršnega osnovnega razumevanja, kako deluje kapitalizem.” In pot v propad, kateri smo priča danes, se je začela onstran Atlantika z ustanovitvijo FED-a, ko sta skupen jezik (da bi imela monopol nad tiskanjem denarja iz nič, se pravi brez kritja) očitno našla dva vplivna lobija: židovski in jezuitski.

Kot zanimivost najprej vzporedna zgodba. Leta 1898 je malo znani avtor kratkih zgodb Morgan Andrew Robertson izdal knjigo z naslovom Razbitina Titana. Knjiga govori o ladji Titan, ki neke aprilske noči v severnem Atlantiku zadene ob ledeno goro in se potopi. Štirinajst let kasneje (1912) se taka nesreča v resnici zgodi – prav tako aprila se je v severnem Atlatniku zaradi trka v ledeno goro potopil Titanic. Robertson, ki se je po katastrofi znašel v središču pozornosti, je leta 1915 umrl. Okoliščine še danes niso povsem pojasnjene. Najprej so trdili, da je bil zastrupljen, nato je policija na presenečenje vseh spremenila vzrok smrti, češ da je Robertson doživel infarkt.

Kakorkoli, podjetje White Star, ki je bilo v večinski lasti J. P. Morgana, vplivnega ameriškega finančnika in bankirja, je leta 1908 začelo graditi ladjo Titanic. Morgan je bil nekakšen George Soros svojega časa, saj je veljal za človekoljuba, njegovi prijatelji in poslovni partnerji so bili člani družin Rockefeller, Kuhn, Loeb ter Rothschild. Tem družinam so bile že več let trn v peti konkurenčne rodbine, kot Astor, Strauss (Isidor Strauss je bil lastnik verige trgovin Macy’s) in Guggenheim (Benjamin Guggenheimje podedoval rudnika zlata, srebra in bakra). Te družine so bile večinoma podjetniške in so se upirale vsaki centralizaciji, predvsem monopolom. Ker so bile vplivne in so dajale delo stotisočim ljudem, tudi politika ni mogla mino njih, zato so vedno blokirale idejo o ustanovitvi centralne banke, ki bi bila pooblaščena za tiskanje denarja. Zasebno centralno banko je 100 let prej predlagal že James Madison. V resnici je bila ustanovljena, toda predsednik Andrew Jackson jo je zaprl leta 1836. Predsednik Jackson je kmalu zatem umrl.

No, novembra leta 1910 so se pod pretvezo izleta z lovom na race na otoku Jekyll v lokalu Jekyll Island Club ob obali George zbrali pooblaščenci družin, ki so se zavzemale za ustanovitev FED-a. Na skrivnem sestanku so bili senator Nelson W. Aldrich (tast Johna D. Rockefellerja), Frank Vanderlip (predsednik Rockefellerjeve National City Bank), Paul Warburg (predsednik družbe Kuhn, Loeb & Co., sicer pod vplivom Rothschildov), Charles Norton (predsednik Morganove First National Bank of New York), Henry Davison in Benjamin Strong (zastopala sta interese J. P. Morgana) in Piatt Andrew (ekonomist iz Harvarda in Aldrich svetovalec v senatnem monetarneom odboru). Druščina je pripravila osnutek zakona za ustanovitev centralne banke, ki so ga z nekaj dopolnitvami sprejeli čez tri leta (1913). Še prej je bilo treba zlepa ali zgrda prepričati podjetniške družine, naj ne blokirajo ustanovitev FED-a. Najboljše bi bilo, ko bi JJ Astor, Isidor Strauss in Benjamin Guggenheim preprosto izginili.

Na splošno presenečenje so prepiri med obema skupinama družin po sestanku na Jekyllu bolj ali manj potihnili. Še več. J. P. Morgan je Astorja, Straussa in Guggenheima povabil na krstno plovbo Titanica, ki ga je gradil (po naročilu njegove družbe družbe White Star Line ga je izdelala ladjedelnica Harlan-Wolff iz Belfasta). Ladje je tako 10. aprila 1912 izplula iz Southamptona, trojica je bila na krovu (in je umrla), potovanje pa sta zadnji trenutek odpovedala J. P. Morgan in njegov prijatelj Milton Hersey, ki je kasneje zgradil imperij Hersey Food. Po potopitvi je podjetje je podjetje White Star prejelo več deset milijonsko odškodnino, velik del nje je končal v žepu J. P. Morgana. In kar je najpomembnejše – decembra 1913 je bil ustanovljen FED.

Pred njegovo ustanovitvijo so bile banke dolžne krotiti monetarno ekspanzijo in konkurirati druga drugi, po ustanovitvi centralne banke pa so lahko usklajeno napihnile ponudbo denarja, in sicer ob dodatni prednosti, da so se lahko zanašale na FED kot posojilodalajko v skrajni sili, ki jim bo priškočila na pomoč in jih rešila, če bi zašle v težave. Od takrat naprej je samo FED pooblaščen za tiskanje denarja. Zakon je zavezal tudi vse nacionalne banke (obstajale so v več zveznih državah), da so se pridružile FED, kar je povsem zatrlo konkurenco, piše Kaiser v knjigi Pot v propad. Tudi krajevne banke so se pokorile FED-u, ker so bile od njega odvisne za prejemanje denarja. Kdo pa je v resnici vodil FED, ni treba posebej poudarjati. Ključno besedo so imele (in jo še imajo) družine, ki so se leta 1910 sestale na otoku Jekyll. V celotno zaroto naj bi bili vpleteni tudi jezuiti (družina Rothschild je bila med glavnimi bančniki katoliške cerkve), ki so pomagali izbrati kapetana ladje Edwarda Johna Smitha, ki naj bi zadnja navodila dobil od jezuita Francisa Browna. Težko je verjeti, da bi Smith, ki je bil izkušen morjeplovec in je večkrat plul po morski poti, po kateri je plul tudi Titanic, naredil toliko začetniških napak. Kasneje so to sicer pripisali temu, da je tekmoval in je želel narediti ladjo kot tisto, ki je najhitreje preplula Atlantik.

In še dve stvari sta se zgodili leta 1913, obe marca, nekaj mesecev pred ustanovitvijo FED: prvič, ustanovljena je bila vplivna organizacija Anti-Defamation League, mednarodna židovska nevladna organizacija, in drugič, mandat je nastopil 28. ameriški predsednik, demokrat Thomas Woodrow Wilson, za katerega se večina zgodovinarjev strinja, da je bil najbolj pro-židovski predsednik ZDA. Vse drugo je zgodovina, o kateri sem že pisal v tekstih o prevari s centralnimi bankami in o tem, kdo je financiral rusko revolucijo ter obe svetovni vojni. Dopuščam možnost, da je vse skupaj zgolj teorija zarote, ampak prav je, da si bralec sam ustvari mnenje o nekaterih zgodovinskih dogodkih, še posebej, ker uradni kronisti izpuščajo precej zanimivih podrobnosti iz pretekle in polpretekle zgodovine, čeprav ravno te “malenkosti”, za katere se zdi, za so naključja in nič več, nekatere zadeve postavljajo v povsem drugo luč.

Vir: Kavarna Hayek

 
Značke:

12 komentarjev

  • Igor MB

    Židje in jezuiti? Hm, vaši in naši. Kako zelo slovensko!

    Mi bomo branili naše, vi pa vaše. Oni si bodo pa skupaj natisnili ali kako drugače prigrabili vse naše imetje.

    Iz te zmešnjave je edino ena pot. V etiko. (Ne, ne navijam za Cerarjevo stranko. Navijam za veganstvo.)

    • Veganstvo kot pot do etike ?
      Se ne spoznam dovolj !
      Moje mnenje je sicer, da je pot v osebni preobrazbi. V spreobrnenju.

      • Zdravko

        Za ateista je dovolj že post. 🙂

      • Zdravko

        Si je pa Brščič zaslužil ta komentar, namesto FEDa, veganstvo. Tudi Igor opravlja poslanstvo. 🙂

      • “Veganstvo kot pot do etike?”

        On pa je dejal: »Kaj ste tudi vi še vedno nerazumni? Mar ne uvidite, da gre vse, kar prihaja v usta, v želodec in se vrže v greznico? Kar pa prihaja iz ust, pride iz srca, in to omadežuje človeka. Iz srca namreč prihajajo hudobne misli, umori, prešuštva, nečistovanja, tatvine, kriva pričevanja, kletve. To je tisto, kar omadežuje človeka, jesti z neumitimi rokami pa ne omadežuje človeka.« (Mt 15, 16-20)

  • No,v slučajnosti ali v slučajne povezave zagotovo ne verjamem.Pa tudi čudim se ne več:gospodar tega sveta je lažnivec in prevarant od začetka.

  • Potopitev Titanik je približno toliko zarota jezuitov kot je izvolitev in vsebina papeževanja Frančiška maslo Sorosa. Me zanima res, kdo ta čudaštva v kavarni Hayek piše; ali je Bernard Brščič, kot sem prej sklepal, ali pa je vendarle kdo drug.

    Tudi razprava o tiskanju denarja in kontroli nad njim mi je nenavadna. Če prav razumem avtorja, čeprav mi je ideja bizarna, bi on sam tiskanje denarja prepustil podjetniški iniciativi oz. privatnim podjetjem. Edino kar razumem in se bi lahko strinjal je kritika politike lahkomiselnega tiskanja denarja brez realnega kritja. Včasih je bila temelj denarja v obtoku zlata rezerva države in morda ne bi bilo napačno, da bi taka restriktivnost obstala.

    • Zdravko

      Drži pa, da so nekje, vsaj za evro, silno čudna pota tiskanja denarja. Temu se sedaj menda reče kar “helikopterski denar”.
      Noben ekonomist še ni prišel s posledicami obdavčenja stroškov. Tega se namreč ne dela. Vendar precejšen del DDV obsega obdavčenje lastnih stroškov. To se ne izteče in tak del davkov je treba nadomestiti s tiskanjem. Tega pa ECB ni počela vrsto let. Sedaj razmetavajo denar iz helikopterja, nisem pa prepričan, da je to isto.

    • Gospod IF,
      zlato polago je že zdavnaj vzel pohlep. Zato bi bilo prav, da preveč pohlepni propade, to se pa pri državnem lastništvu bolj poredko dogaja.

  • Vrag je vzel šalo, ko so lastniki velekapitala dojeli, da Marxova in Engelsova doktrina omogoča bogatenje manjšine na račun večine brez posebnega truda in brez tveganj. Od leta 1913 se njihov kapital nenehno povečuje, s tem pa tudi njihova moč in oblast. Kot sedaj kaže, ne bodo zadovoljni, dokler ne bodo obvladali celotnega sveta. Očitno se imajo za Demiurge, božanska in posvečena bitja, ki vedo, kaj je za svet dobro.

    Marx in Engels si verjetno niti v sanjah nista predstavljala, da bosta s svojo doktrino povzročila nadvlado bogate manjšine nad vsemi ostalimi. To je nov dokaz, kako se stvari hitro obrnejo v svoje nasprotje.

    Titanik gor ali dol, dejstvo je, da imajo že nekaj časa prav ti oblast in vzvode za povzročanje kriz in vojn. V tem svetu ni naključij, čeprav nekateri fiziki trdijo, da na ravni kvantne mehanike so. Vendar to še ni dokazano.

  • Sarkazem

    Tisto o Titaniku in kdo vse je potonil z njim, je tako presenetljivo, da vzame sapo. Bi se pa dalo preveriti, če bi avtor navedel vire, čeprav menim, da se nihče teh dejstev o tistih mogočnežih, ki so umrli, ni mogel kar izmisliti.
    Trditve o centralnih bankah pa potrjuje tudi čudaško in helikoptersko vodenje ECB v Frankfurtu, predvsem pa naša centralna banka, ki je na primer mirno gledala kopanje bančne luknje in pranje denarja, če ni celo pri teh rabotah sodelovala.
    Članek torej veliko pove, seveda pa ne more Kavarnar Hayek, kar iznajti rešitev problema.

    • “… seveda pa ne more Kavarnar Hayek, kar iznajti rešitev problema.”

      Se popolnoma strinjam! In dodajam, da bo vedno borba med Dobrim in Zlim in da morajo biti pristaši Dobrega tudi aktivni, kot so pristaši Zla.


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI