Zmaga Macronovih ni bila plebiscitarna

Aleš Maver 18.6.2017 22:286 komentarjev
 

Drugi krog francoskih parlamentarnih volitev ni prinesel bistvenih presenečenj. Koalicija gibanja Republika, naprej! novega predsednika Emmanuela Macrona in Bayroujevega Demokratičnega gibanja je prejela slabo polovico oddanih glasov v drugem krogu in premočno zmagala. A če so ankete v zadnjem tednu kazale celo na tričetrtinsko ali štiripetinsko večino, blizu tisti, ki jo je desna sredina osvojila leta 1993, se kaj takega vendarle ni zgodilo. Podobno kot pred desetimi leti, ko je “grozil” popoln Sarkozyjev triumf, so volivci v drugo stopili na plin ali preprosto ostali doma. Tako bo Macronova “predsedniška večina” v skupščini po dosedanjih ocenah grela zelo spodobnih, a ne plebiscitarnih 364 od 577 sedežev. Kot daleč najmočnejša opozicija se je profilirala desna sredina na čelu z republikanci, katere rezultat se giblje okrog 130 sedežev. Kar je približno sto manj kot doslej, a veliko več od izkupička doslej vladajočih socialistov. Ti so lahko kljub zgolj šestim odstotkom glasov v drugem krogu še zadovoljni s približno 45 sedeži, saj je omenjeno več od napovedi pred tednom dni. Levi rob se je s približno petindvajsetimi sedeži odrezal bistveno bolje od desnega, ki mu bo pripadlo sedem ali osem poslancev. Kljub temu se je Marine Le Pen po precejšnjem razočaranju v prvem krogu izognila popolnemu potopu. V zadnjem tednu se je zdelo mogoče celo, da bi Nacionalna fronta zasedla en sam sedež. Sedanji izkupiček je veliko manjši od najugodnejših napovedi pred nekaj meseci (ko naj bi Nacionalna fronta zasedla do 64 mandatov), vendar je najboljši izplen stranke v pogojih dvokrožnega večinskega sistema.

Macronov mandat je trden, ni pa zelo prepričljiv. Drugega kroga se je udeležilo samo dobrih 43 odstotkov volilnih upravičencev, kar je prispevalo k boljšemu izplenu opozicije od pričakovanega. V prvem krogu je za njegovo navezo glasovalo okoli 32 odstotkov volivcev (ali nekako 16 odstotkov volilnih upravičencev). V drugem krogu se je ta delež povzpel na največ 22 odstotkov volilnih upravičencev.

 
Značke:

6 komentarjev

  • Dobro je, da osrednja opozicijska sila v državi ( vsaj po parlamentu sodeč) ne bojo levi ali desni populistični skrajneži, ampak neogolisti oz. zmerni konzervativci.

    Macronov koalicijski partner Bayrou sicer izvira iz CSD, relativno majhne stranke nekdanjih krščanskih demokratov ( njih drugi del je pa danes pri konzervativcih); torej poltični dedič Schumana in Monneta.

    Bomo videli, kakšna bo ta vlada. Jaz se ji ne bi prvi hip postavil a front. Če nič drugega, Macron deluje kot inteligenten zmeren človek z mladostno energijo. Če bi postal bolj enakovreden in aktiven partner Merklovi od predhodnika, to za Evropo najbrž ne bi bilo slabo.

  • Igor MB

    V kakršnemkoli večinskem sistemu stranka, ki dobi glasove na sredini, osupljivo prepričljivo zmaga. Domača naloga za uveljavljene stranke, ki so izgubile kompas, kje je sredina med francoskimi volivci.

  • Progresist Macron, kot se sam opredeljuje, ima udobno večino, ki mu omogoča nemoteno uvajanje t.i. progresivnih idej v stvarnost. Hkrati bo ob tem jasno, kdo je odgovoren za vse, kar se bo pod njegovo oblastjo zgodilo.

    Svetovni establišment je zadovoljen s svojim varovancem. Soros, Clintonovi, kapitalske internacionalke, intelektualna središča progresistov, levičarski skrajneži idr. bodo še naprej več ali manj nemoteno spreminjali svet po svoji podobi. Kljub Trumpu in manj pomembnih ovir, kot je Orban.

    Na prve mednarodne ukrepe bo verjetno treba počakati na čas po nemških parlamentarnih volitvah.

  • 15% volilnih upravičencev omogočilo absolutno večino.
    Mogoče:
    Kdor ne pride na volitve se mu odvzame volilna pravica za naslednje volitve. Kdor dvakrat zapored ne pride na volitve se mu odvzame volilna pravica za naslednji dve volitvi … itd

  • Bile so 3.volitve v zadnjih dveh mesecih. Ni čudno, da je rastoči delež postajal naveličan oz. nezainteresiran, oz. da nekateri med dvema lokalnima kandidatoma niso našli svojega. Mislim da ima Belgija še vedno obvezno udeležbo na volitvah. Če je to primerna rešitev, ne vem.

  • Sarkazem

    Res čudno, kako nepotrebne manjše napake spreminjajo svet. Če ne bi Fillon zdrsnil z ženino zaposlitvijo, bi bil zdaj on s svojo večino v sedlu, če ne bi Cameron brez potrebe obljubil referendum, zdaj ne bi bilo brexita in Mayeve, če ne bi bilo povabila Merklove, zdaj ne bi bilo migrantske in EU krize, če se ne bi v ZDA zmenili za čudaški volilni sistem, zdaj ne bi bilo Trumpa, če ne bi čisti slučaj pripeljal na vrh Sovjetske zveze Gorbačova, ta pa perestrojke in glasnosti in če ne bi konklave nenadejano izvolil poljskega papeža, ne bi bilo sedanje Evrope in samostojne Slovenije! Pa vendar slučajev ni in človek obrača, Bog pa obrne!

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti:

Vi ste verjetno prijavljen objavi komentar


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI