Trst opustil namen priključitve na Koper – Divača

Milan Gregorič 15.6.2017 6:38
 

Trasa drugega tira Koper-Divača, ki jo vsiljuje vlada, gre v dolini Rižane v predor (pod hrib Kaštelir), malo nižje pod vasjo Dekani, in ni nobenega razloga, da ne bi šla skozi predore in viadukte v ravni črti prek Krasa do Divače. Vendar, kot se vidi iz zemljevida 1), naredi v Osapski dolini onstran Kaštelirja velik lok v levo in se približa italijanski meji, kar progo podaljšuje za več kilometrov, in se da to enostavno izračunati.

Ta nepotreben zavoj pa je bil izsiljen s strani Italije in Trsta s silovitimi in tudi umazanimi pritiski, kar je dokumentirano prikazano v knjigi avtorja tega sestavka »Koper-Trst, večna tekmeca, ali veliki boj za luške tranzitne tovore in transportne poti« (Mladika, Trst, 2007) na straneh 149-155. Trst je  namreč imel nepremostljive ovire (okoljevarstvene in druge) pri posodobitvi svojega odseka 5. koridorja Trst-Divača in se je zato nameraval priključiti na novo progo Koper-Divača. Zaradi navedenih okoliščin je Trst kasneje zamrznil vse aktivnosti na svojem odseku 5. koridorja do Divače in pritiskal na Slovenijo, da bi njen odsek 5. koridorja Koper-Divača čim bolj približala Trstu, kar smo mu z navedenim velikim nepotrebnim zavojem tudi ustregli.

Vendar je Trst kasneje opustil namen, da bi se priključil na novo progo Koper-Divača, velik odvečen zavoj pa je ostal. Sklepam namreč, da mu slovenska smer s svojim zastarelim in počasnim železniškim omrežjem za prodor v Srednjo Evropo ni bila več privlačna, saj vozijo tovorni vlaki po njej komaj kakih 50 km/h, zato je usmeril vse svoje energije in resurse v posodobitev svojega priključka prek Tržiča na že sodobno in hitro (150 km/h) pontabeljsko progo, računajoč pri tem tudi na skorajšnjo dograditev nove hitre proge Celovec-Gradec. Kar bi Trst približalo srednjeevropskemu blagovnemu bazenu, iz katerega se napaja s tovori Luka Koper. To so velika industrijska središča kot Gradec, Dunaj, Budimpešta, Bratislava, Brno, Praga idr. Še več, pri 50 km/h preko slovenske smeri bodo npr. tovori iz 570 km oddaljenega Dunaja potovali v Koper kakih 12 ur, v Trst pa po posodobljeni, tudi če malo daljši pontabeljski progi, že pri 100 km/h komaj kakih 5 ur.

Tudi zaradi tega je vsiljevana vladna trasa neprimerna in zastarela in bomo morebitne njene napake plačevali stoletja.

 
Značke:

25 komentarjev

  • Zdravko

    Ne zmoremo mi napisat nobene stvari brez “ta grdih drugih”! Narodna kultura?! Ali bolje, nekultura.

    • Gospod Zdravko,
      odločite se, ali hočete resnico ali propagando dnevne politike. Zdi se mi, da navijate za slednje.

    • Vsakdo sledi svojim interesom.
      A niso tudi Hrvati hoteli imeti cestni koridor do Avstrije, in mi smo potem nekulturni, če to napišemo, a?

      • Zdravko

        In pol ga niso dobili. Tako je, kaj se bodo oni prek nas švercali v Avstrijo! Fej. Ti Hrvati. Tudi na Gruškovju smo jim zabili čep v rit! No, tistega jim bomo sedaj izvlekli ven, zgleda. Slovenci vedno končamo z obrazom nekomu v riti.

        • Zdravko: “In pol ga niso dobili”
          ==================

          A se ne smejo voziti čez Slovenijo?

          • Zdravko

            Avtocesta Rupa-Postojna bi tudi nam prav prišla. Ampak, mi raje sebi ne privoščimo, samo da bi zajebali koga. Ta mentaliteta se je že tolikokrat obrnila proti nam, pa še vedno vztrajamo.

          • Zdravko: “Avtocesta Rupa-Postojna bi tudi nam prav prišla.”
            ======================

            Marsikaj bi nam prav prišlo vendar obstajajo prioritete, in ta verjetno ni ta trenutek čisto na vrhu.

          • Zdravko

            Vprašaj prebivalce tam, poleti…

          • Na cesti Rupa-Postojna je malo več prometa samo v poletni sezoni, druge mesece je cesta zelo malo obremenjena. Zato izgradnja avtoceste na tej trasi ni ekonomsko upravičena.

            To je vzrok, da izgradnja te ceste ni prioritetna in ne nagajanje Hrvatom. Sredstva so omejena, zato jih je treba najprej vložiti tja, kjer je nujno.

        • Kapodistrias

          Docela neprimerno izražanje. Malo več kulture (in argumentov), prosim.

  • Zdravko
    14.6.2017
    12:37
    Jaz sem razumel, da so ti ovinki zaradi tega, da se izpelje 1.7% klanec. Ni videti, v čem bi koristili za priključitev v Trst. Lahko sicer da avtor več ve, kot napiše.

    ==================

  • Železniška proga Šamac – Sarajevo.
    Dolžina 240 km. 9 tunelov 17 mostov 107 postaj.
    Čas gradnje: 229 dni v leta 1947.
    Izvajalec: Mladinske delovne brigade.

    Lahko bi danes Združena levica kaj organizirala. 🙂 🙂

  • Zdravku sicer pritrjujem glede te neprijetne slovenske lastnosti ( mentalitete “naj sosedu krava crkne”). Ampak mislim, da cenjeni avtor Milan Gregorič s svojim prispevkom ni mislil nobenega hujskanja proti Italijanom. Čudi se, zakaj tak nenavaden ovinek načrtovane trase, če Italijani niso več zainteresirani za priključek Trsta nanjo. To bi vladni načrtovalci drugega tira vendarle bili tudi dolžni pojasnit. Poleg mnogih drugih dvoumnih in spornih zadev.

    Je pa moje mnenje, da ni nujno racionalno, da se Italija in Slovenija, pristanišči Koper in Trst glede železniške povezave z zaledjem obnašajo eni kontra drugim. In da se podvajajo povezave. Trst in Koper bi res lahko načrtvala skupno prometno povezanost in vpetost v evropsko zaledje in bi bilo vse skupaj mnogo ceneje.

    • Ugotovljeno je, da je železniška povezava med Južno Evropo in Ukrajino daleč najkrajša prek Ljubljane (za okoli 150 km). Če bi progo Trst (Koper)-Ljubljana-Budimpešta zgradili ali tako posodobili, da bi ustrezala evropskim standardom, bi se precej prometa, ki sedaj v Francoji poteka zahodno od Švice prek Linza in Dunaja, preselilo na to progo.

      Toda težava je, da slovenska politika ne kaže nobene volje, da bi ta projekt začela uresničevati. Hkrati pa Avstrijci pospešeno gradijo v glavnem novo progo na relaciji Beljak-Celovec-Dunaj.

      Zato Italijani na Slovence več ne računajo, temveč se priključujejo na to avstrijsko progo.

      • Verjetno bi bilo najbolj razumno takrat, ko so delali avtocestni križ, tik zraven avtoceste, kjer bi bilo to možno, splanirat še novo hitro železnico, na celi liniji Koper-Maribor s krakom preko Prekmurja. In zagotoviti tudi povezavo s padsko nižino. Osredotočati se samo na en odsek do Kozine in misliti, da bodo iz njega zrasli čudeži, je malo hecno, če je vse ostalo iz srede 19. stoletja.

    • Zdravko

      Ah, saj ni hujskanje proti Italijanom, ampak slovensko liliputantstvo. Je oboje, sicer. Kajti nobenega izsiljevanja ni moglo biti, če so že vnaprej vedeli, da iz tega ne more biti veliko. Tako da je to očitno “slovensko”. Škoda da desnica tega ne vidi in pridno sodeluje v sindromu “dunajskih kočijažev”. Nikoli tako ne bomo državotvorni narod. Cenjeni avtor je žal povsem na tem nivoju. Nivoju Liliputancev.
      Celo će bi bilo popuščanje izsiljevanju, bi bilo pametneje to pomesti pod preprogo, kajti lastne sramote pa že ne boš obešal na veliki zvon. In o tem govorim.
      Kar pa Riki tako lepo argumentira hitro cesto Rupa-Postojna, pa kot da ne ve za v nebo vpijoč primer Gruškovja, kjer je očitno celo EU posegla, da je tega zajebavanja konec.
      Nič se ne naučimo. Predvsem na desni. Levi jasno. Ampak desnica je pa neverjetno zatumbana, butn skala, ki bi sicer morala veljati za levico.
      Brez besed sem. Komunizem je edina rešitev.

    • Zdravko

      En desničar ugotavlja kako je ugoden koridor Benetke-Ljubljana-Budimpešta, drugi pa kako so nas italijani izsiljevali, da bi sprejeli za nas ugodno rešitev.
      Saj ne moreš verjet.
      Heil Cerar. Žal mi je podpisa za referendum. Kajti kdor nima, mu je treba vzeti še to kar ima!

  • Prevažanje banan s 500 km/h 🙂

    https://www.youtube.com/watch?v=UUKvanezliM

  • Za božjo voljo, serpentine so zaradi naklona. Seveda bi lahko progo napeljali naravnost, ampak potem bi imela več kot 17 promilov naklona in bi bile pri tovornih vlakih podobne težave kot sedaj.

    Da so Italijani kdaj izsilili priključek na Trst? Ne poznam virov, ampak zelo dvomim. Če Italijani kaj izsiljujejo, je to izolacija od tujih prevoznikov. V Slovenijo že dolgo ne vozi nič potniškega, pa tudi z Avstrijo ni dosti bolje.

    Meni se bolj zdi, da so naši načrtovali priključek za Trst, da bi se proga lahko prikazala kot del V. koridorja. Italijani pa so rekli, “no prav, bomo na zemljevidu narisali en tunel pod Trstom”, načrtov za gradnjo pa nikoli niso imeli.

  • Zadnji odstavek je sploh nakladancija. Prvič ne vem, od kod ravno 150km/h za Pontebbano. Večina je za 180km/h. Kar pa za tovorni promet tako ali tako ni bistveno. Je precej slabo izkoriščena (50 vlakov na dan). Potniškega prometa je samo za vzorec. Nekaj časa so avstrijske železnice v Benetke vozile izključno z avtobusi. Sedaj imajo menda 1 ali 2 vlaka, pa še nekaj v kooperaciji s FUC. Ki so, mimogrede, precej bolj kooperativne kot Trenitalia in bodo z malo sreče začele voziti tudi v Slovenijo. Nahitrejša potniška zveza iz Trsta na Dunaj traja 7:35h. Tega tudi dva predora ne bosta skrajšala na 5h.

    • Zdravko

      Potem pa sploh ni nakladancija, ampak še bolj kaže na nepotrebnost drugega tira.

  • Da je nakladancija je dejstvo. Ker poskuša z navajanjem številk ustvariti občutek resnosti, vendar številke ne zrdžijo preizkusa.

    Kaj ima vse skupaj opraviti s potrebnostjo drugega tira? Slednjo se utemeljuje s tem, da kapaciteta proge ne dovoljuje rasti Luke KP in da bi nova proga povečala produktivnost prevoza.

    • Zdravko

      Številke so dokaj solidne. 150 km/h -> 180km/h ?!
      Če je slabo izkoriščena, torej je prosta za razvoj. Namesto 5h do Dunaja jih je pač 8. Nič takega, če prek Ljubljane traja 12h, ali več.
      Potrebnost drugega tira pa se niti ne utemeljuje z rastjo luke, ker ima proga širši namen. Rast luke pomeni zgolj potrebo po industrijskem tiru. Zaenkrat je zato najboljša rešitev industrijski tir v Trst! Drugih koristi od takšnega tira in takšne trase, ni.


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI