Meditacija ob nastajajočem spomeniku “Žrtvam vseh vojn”

Romana Bider 9.6.2017 7:35
 

Spomenik “Žrtvam vseh vojn” sredi Ljubljane počasi dobiva svojo končno podobo. Vsak čas se bo okrog njega zavrtinčil mnenjski vihar. Kot kaže, bo požel malo odobravanj, saj ni slišati, da bi se sploh komu zdel ustrezen.

A ker je spomenik že tu, ker se dotika ključne slovenske travme, ker je drag ko žafran, in ker se, konec koncev, trudimo z vseposvojitvijo, je najbrž prav, da ga skušamo nekako vzeti za svojega in mu poiskati smisel. Po logiki Viktorja Frankla namreč “človek razpolaga z močjo duha in ima možnost, da življenje vsak trenutek napolni s smislom«.

Resnici na ljubo naj povem, da mene izbrani projekt sam po sebi ni navdušil. Predsednik Pahor je pred časom celo dobil moje roteče pismo, naj vendar ne spregledajo neke druge rešitve, ki je v nasprotju z izbrano navdihujoče poetična, z globoko arhetipsko simboliko in brez česarkoli razdvajajočega. Da, tudi take rešitve obstajajo.

Naš novi spomenik pa z dvema velikanskima betonskima stebroma različnih debelin eksplicitno izpostavlja prav globoko razklanost slovenskega naroda. Naša razdeljenost je zdaj ulita v beton, takorekoč zabetonirana za vse večne čase. Srhljivo, mar ne? Kot bi s spomenikom dobili svojo smrtno diagnozo. Vemo, kaj pravi Biblija: “Če je hiša sama proti sebi razdeljena, takšna hiša ne more obstati.”

Morda pa potrebujemo prav tak diagnostični šok za streznitev. Z ogledovanjem strašljivih zidov in gluhe izpraznjenosti prostora bomo najbrž z lahkoto doživljali neugodje. Morda se je avtorjem spomenika, ki sicer govorijo o “enotnosti v dvojnosti”, zgodil odličen konceptualni lapsus in nam njihovo delo razodeva potlačeno resničnost, ki bo zdaj skozi cementne kolose prodirala v našo zavest. In bomo tuhtali o betonskih “naših” in betonskih “vaših” …

A tukaj imamo še en vsebinski smernik, verz Otona Župančiča: “Domovina je ena, nam vsem dodeljena in eno življenje in ena smrt.” V interpretativni svobodnosti lahko s premlevanjem te misli vstopimo v čisto drugo orbito. Dva betonska stebra si lahko predstavljamo tudi kot nenehno tehtanje, kaj je tisto, kar vodi v življenje in kaj vodi v smrt.

Tu pridemo do širine, kjer lahko vstopijo vse žrtve, ki jim je spomenik posvečen. Vse žrtve so svete. Niso pa seveda sveta vsa njihova dejanja. A namesto obešanja kolektivne krivde vsem “vašim”, je prepotrebno preciznejše razločevanje.

Je lahko “naš” ubijalec iz Kočevskega Roga? Morda je bil prisiljen v zavržna dejanja, pijan, naščuvan. Je lahko “naš” tudi partizan? Enemu so čast na pogrebu izkazali celo nasprotniki Nemci, občudujoč njegov pogum. Je lahko “naš” nadučitelj, ki je moral bežati čez Ljubelj, obtožen kolaboracije?  Šel je na pogovor k italijanskemu kaplanu s prošnjo, naj ne izključi učencev, ki niso hoteli moliti v italijanščini. Je lahko “naš” tudi ubogi, zblojeni, zavedeni …, vsaj kot človek? Bi lahko vsi bili “naši”? Se lahko namesto besnenja nad “vašimi” skupaj zjokamo nad nesrečnim časom? In spoštujemo, kar je vredno spoštovati in se usmilimo, česar se je potrebno usmiliti? In se ob vsem tem čim več naučimo o tem, “kaj je življenje in kaj je smrt”.

Spomenik morda sploh ni tako brezvezen, kot zgleda na prvi pogled. Razmišljamo lahko o betonskih naših in betonskih vaših.

Vir foto: ZAPS

 
Značke:

72 komentarjev

  • Oblika spomenika je kar pravšnja. En steber predstavlja resnico, drugi laž. Torej predstavlja slovensko stvarnost.

    Glavno besedo ima seveda laž. To dokazuje že samo ime spomenika: Žrtvam vseh vojn. Da ne gre za žrtve vseh vojn, dokazuje spomenik boljševistični revoluciji, ki stoji na sosednjem trgu. Tam ne piše, da je to spomenik kakršnekoli vojne ali zmagovalcem vojne, temveč, da je to spomenik zmagovalcem revolucije.

    Žrtve in razkol med narodom je povzročila revolucija. Vendar spomenika žrtvam revolucije ne bo, dokler ne bo sprave. To je, že uresničenega odpuščanja na eni strani in še ne uresničenega priznanja in obžalovanja zločinov na drugi strani.

    Šele potem bo lahko postavljen spomenik, ki bo simboliziral “Domovino eno, nam vsem dodeljeno”. Do tedaj bomo lahko gledali samo spomenik resnice in laži.

  • svitase

    Spet brezdušen beton.

    Če pa je že, naj na njemu zasveti iskra upanja življenjskega resnicoljubja, pravičnosti in ljubezni!

    Ali bo kaj takšnega na brezdušnem betonu?

    Prvič v obliki besedila in drugič v obliki umetniške simbolike!

    Da boš takoj zaznal pogubnost zavrženega početja in odrešilnost plemenitega – vrednotnega življenja.

  • svitase

    Na spomeniku bi moral biti tudi napis:

    Vsem žrtvam vojn in revolucije, saj največ povojnih žrtve, ki so posledica revolucionarnega nasilja.

    Sicer bo lažnivi spomenik.

    Spomenik je smiseln in vzgojen, če je resnicoljuben.

    Sprevrženo je častiti laž.

    • Kapodistrias

      Spomenik bo kar resnicoljuben – kot pomnik slovenske razdeljenosti, žal.

  • Amelie

    Mene pa zanima namen tega spomenika.
    Ali se s tem, sicer simbolično, zabetonira laž, kot da je to ena resnica ?
    In da sicer obstaja možnost še druge resnice, ki pa bo v očeh večine vedno manjvredna ?

    • Očitno je namen spomenika zabetonirati sedanjo stvarnost.

      Spomenik predstavlja tudi prvo- in drugorazredne državljane. To je, revolucionarje in njihove naslednike na eni strani ter njihove žrtve na drugi strani.

      Brez sprave bomo v tej državi ljudje še naprej razdeljeni na prvo- in drugorazredne. Tako naj bi po mnenju pobudnikov spomenika tudi ostalo. Kot kaže, je to namen spomenika.

    • Zdravko

      Tudi napis “žrtvam vseh vojn” spodbuja samo napuh, puhloglavo nadutost nad vsem, kar se je v zgodovini dogajalo. Napis za kakšne arogantne mirovnike, ki jim je vojna zlo in so vsi udeleženi pokvarjence in hudobneži. Spomenik vzvišenosti, neke pozicije, ki “združuje” obe strani, ker ji ni mar za nobeno. Temu je namenjen spomenik.

    • Kar te zanima, si lahko prebereš tule, Amelie:
      http://zrtvamvojn.si/

      Sama sem o mojem razmišljanju o tem spomeniku pred časom na Časniku že pisala. Sem ti hotela prilepiti povezavo na moj takratni komentar, pa vidim, da si nanj takrat odgovarjala. Torej si ga pred slabimi 3 meseci prebrala. Ne bom se ponavljala.

      Preberi pa si vsaj tokrat, kaj so napisali avtorji (na zgornji povezavi), ker glede na tvoje današnje vprašanje vidim, da si takrat nisi.

      Lahko si ustvariš svoje mnenje. Svoje, Amelie!
      Svoje 🙂
      Posebna lepota je v tej možnosti…

      • Zdravko

        Darja, na tem linku je ena sama flancarija o tem, kaj bi naj bilo. To ne pomaga. Črke vse prenesejo.

        • Lej Zdravko, če človek že ima mnenje (bolje rečeno: če mu je že ‘bilo dano na znanje’), potem je vsako besedilo, ki ni temu mnenju identično, vedno lahko ‘prazna flancarija’

          Besedilo res ni najlažje, mislim, pa da mu je Amelie dorasla.

          • Zdravko

            Ne, Darja. Vendar je mnenje pred tistim kar “pripovedujejo”. Jaz sem svoje razložil. Ti pa mimo tega kažeš na nekaj drugega. Tisto kar piše na tem linku ni z ničemer argumentirano. Ni z ničemer podprto. Le piše da je tako. In pika.
            Še sporočila v pravljicah moramo znati razložiti. In lepota pravljic je tudi, da vsi vidijo enako sporočilo, tudi če ga nihče ni posebej napisal.
            Zato pravim, da je flancarija.
            Človek si ustvari mnenje, ne pa da si ga prebere od drugih. Jaz sem povedal in razložil, kaj mi spomenik sporoča. Ne da bi bil pametnejši od drugih. Ti pa povej, v čem se ne strinjaš s tem kar sem napisal. Ne mi pa kazat na neke flancarije od državne službe, ki postavlja ta spomenik in ga zagovarja čez vse meje. Tega kar tam piše jaz tu ne vidim, kot sem povedal. In Amelie tudi ne, glede na njeno vprašanje.

          • Darja, ne gre tu za neko moje mnenje, ali Zdravkotovo. Gre za razumevanje naše stvarnosti. Kako jo razumemo mi državljani, in kako jo tisti ki imajo moč kaj spremeniti.

          • In ja, kot je Zdravko opisal, nimam več kaj dodat.

      • Zdravko

        Predvsem sem hotel reči, da je njeno vprašanje povsem umestno.

        • slovencsm

          Se strinjam. Bi pa samo to dodal, da takšni spomeniki ne bodo nič rešili. Če mene vprašate, se bo na njih nabiral mah. Če ni jasne zgodovine, kdo bo pa razumel spomenik in njegov smisel.
          Sem bolj pristaš, da ljudje povejo, kar so takrat doživeli. Zgodovinarji naj se zakopljejo v arhive in vire in napišejo zgodovino na novo, kot je res bila.

          Potem bomo čez čas doumeli, kaj se je res zgodilo in potem bomo lahko postavili tudi spomenik s smislom.

          • Če sem prav razumel, naj ropar prostovoljno vrne ukradeno?

  • “Spomenik “Žrtvam vseh vojn” sredi Ljubljane počasi dobiva svojo končno podobo.”
    =====================

    Večina vseh žrtev komunizma je padlo po vojni. Torej …

  • Franc Zabukošek

    Osebno spravljeni ljudje sprejemajo naslov kot dejstvo in ga skušajo razumeti kot takega.
    Spomenik, ki je že pred zaključkom je protokolarnega značaja in nima nobene zveze z spravo.
    Spravni spomenik je spomenik akad. Marka Mušiča v parku spomina Teharje na žrtve, ki so tukaj umrli in iz tega kraja bili v smrt odpeljani.
    Ker ga kot takega že 10 let nihče od prizadetih in odgovornih za urejanje povojnih morišč ni sprejel kot zgodovinski opomnik je prišlo do pokopa človeških ostankov iz Hude jame na Dobravo v Maribor in v tem kontekstu za gradnjo spomenika Vsem žrtvam vojn v Ljubljani.
    To so dejstva in pred nami je sedaj sprejem tega kot je v resnici smisel.
    Spomenik Žrtvam vseh vojn je protokolni spomenik za opomin državnim voditeljem da delajo za mir in ne za vojne.
    Teharski spravni spomenik državnega pomena pa je treba dokončati, da bo dostojanstven državljanski opomnik: NIKOLI VEČ KAJ TAKEGA !!
    Prav ta čas je 72 let prikritega zločina, ki še nima zaključka v pietetnem, človečanskem in državniškem smislu.
    Oblast samostojne države je dolžna po Ustavi to urediti, da bodo državljani zaživeli v medsebojnem spoštovanju in sožitju različnosti. To bo udejanjena sprava.

    • Zdravko

      Naši državni voditelji postavijo spomenik v opomin državnim voditeljem… zaključujem mojo tezo o spomeniku nadutosti.

    • V glavnem, spomenik Žrtvam vseh vojn je odveč. Zaradi tega spomenika ne bo nobene vojne manj.

      Gre za novo sprenevedanje v smislu, vojn ne bo, če bo vse po naše. Če kaj ni po naše, sledijo grožnje, protesti, diskvalifikacija, eliminacija. Pač vojna na drugi način.

      Kar res potrebujemo, je sprava in spomenik sprave.

    • Zdravko

      Teharje pa so zapisane pozabi. Nekaj časa bodo še kosili travo, potem bodo pa še to pozabili…

      • Ni res! Ne dokler jih bomo obiskovali.

        Kdaj si bil nazadnje tam?

        Jaz tam srečam ob vsakem svojem naslednjem obisku več ljudi.
        Pa pridem sama, da bom tam sama z njimi, ki se jih je ta kraj boleče dotaknil, mnoge tudi raztrgal. (Tako ali drugače)
        A nikoli nisem sama…

        Daj no, Zdravko, namesto da drezaš v bolečo rano in bojazen gospoda Zabukoška in ju poglabljaš, raje poromaj tja.

        V molitvi. V svoji človeški bližini.
        (Toda morda to že zdaj storiš, ko se le znajdeš v bližini …)

        • Darja, saj imaš prav ko praviš da gre lahko vsak tja. A menim, da je bilo mišljeno v smislu državnega pomena.
          V smislu NIKOLI VEČ KAJ TAKEGA, kot je zgoraj lepo opisano v komentarju g.Zabukoška (9.6. ob 11.48).
          To pa bi lahko razumeli kot spomenik sprave.

        • Kapodistrias

          Jaz sem spomenik in spominski park v Teharjah pred dnevi komaj našel. Prihajal sem iz smeri Štor in se peljal v Bukovžlak. Ena sama samcata majhna tabla je nakazovala smer v ozko stransko cesto. Seveda sem jo prvič zgrešil, šele drugi poskus se je posrečil. Skrivanje pred javnostjo? Bil sem tam sam (bil je popoldan, čas po službi), pa mi ni bilo žal. V tihoti sem se poklonil žrtvam. Zares, tu bi morale biti pokopane žrtve iz Hude jame.

  • svitase

    Točno, ta spomenik bodo napravili, da se bodo pred njim klanjali državniki.

    Kljub temu pa naj bo zapisano odločilno slovensko dejstvo, odločilna resnica, ki je, da ja bilo v Sloveniji največ ljudi pomorjenih takrat, ko ni bilo vojne.

    In sicer zaradi revolucionarnega nasilja, ker je bilo treba pomoriti tiste, ki so za demokracijo, torej za večstrankarski sistem.

  • svitase

    Kdo je tisti, ki še danes noče, da se zapiše resnica?

    S tem samo dokazuje, da vlada na laži!

  • svitase

    Napravimo seznam bistvenih laži, na katerih temelji sedanja oblast!

  • Vojna je zlo, Zdravko, čeprav obstaja včasih upravičenje v obrambnem vojnem delovanju, kot obstaja včasih upravičenje v uporu, tudi vojaškem, proti tiraniji.

    Vojna, kjer brat dvigne roko oz. puško nad brata ( tudi dobesedno brata, ne le sonarodnjaka) je evidentno zlo in slepota. Tako evidentno, da obstaja kot tako zapisano v samih začetkih Svetega pisma.

    Kot jaz razumem smisel spomenika in namen ustvarjalcev, so to želeli poudariti: mirovno sporočilo, klic k spravi in miru in k dostojanstvu in spoštovanju (vseh naših) mrtvih v vojnah. Avtorici članka dve betonski ali kamniti(?) plošči oz. kvadra napeljujeta k ravno obratnemu vtisu. Vem, da so kreatorji spomenika razlagali vse čisto drugače od tega vtisa, ampak se ta hip ne spomnem kako.

    Vsekakor je vsebina podana zelo abstraktno. Zaenkrat me oba ( betonska, kamnita?) bloka ne navdušita ravno. Mogoče še manj predvideni jekleni drogovi za zastave.

    Kot idejo pa ta spomenik podpiram.

    • Zdravko

      Se mi je kar zdelo, da boš ti to podpiral. Ti nisi ravno imun na mirovniški napuh. Zato tudi ne razumeš, kaj je narobe s takim spomenikom in napisom na njem.

    • Pa kako naj bo mir če ne naredijo nič da bi bil.
      Kako naj bo sprava če ne naredijo tistega, kar bi morali.
      Spomenik, to pa bo v redu ?!

  • Zdravko

    Zdaj bo Pahor razložil Trumpu, kako imamo v Sloveniji spomenik ameriškim vojakom padlim v Vietnamu, in tudi padlim vietnamcem. In ga bo povabil, da se pride poklonit, v Ljubljano!

  • Zdravko

    Sploh je to na glavo postavljen svet. Spomenike mrtvim (žrtvam) se postavlja na pokopališčih. Na javnem prostoru pa se postavlja spomenike živim! Neznanemu junaku, na primer. Še ena slovenska nekrofilija.

    • Tebe je pa res včasih sila težko razumet. Tule si napisal čudaški zaključek, ki je prav nasproten objektivni stvarnosti. Spomenike se je vedno postavljalo predvsem mrtvim zaslužnim ljudem. Ko ga postavijo živemu, recimo Borisu Pahorju v Tivoliju, je to nenavadno in morda moteče; ne obratno.

      Jaz razumem, da ima spomenik, ki se postavlja na Kongresnem trgu, tudi to vsebino, ki jo omenjaš – namreč spomenika neznanemu junaka. Mi je pa prav, da se glede vojn ne spominjamo samo junaštev. Vojna je še vse kaj drugega. Imam občutek, da bi ti rad navdušil nove generacije za bojevanja in vojna junaštva, kaj?

      • Saj, spomenik neznanemu junaku. Ker znanih imamo pa več kot preveč. In tudi spomenikov njim postavljenih!

      • Zdravko

        NIsi me razumel. Živim, to nam. Spomeniki so namenjeni nam. Tisti, ki so namenjeni mrtvim so pa na Žalah.

        Vse generacije so bile, bodo in morajo biti “navdušene” za bojevanja. Kaj mi bo mladina demoraliziranih sužnjev?!

        Vse bolj sem sam prepričan, da gre za nekrofilijo.
        V svetu boš našel kip svobode, slavolok zmage, … nikjer na svetu ne boš našel spomenika žrtvam vseh vojn. Nikjer! V vsej zgodovini človeštva. Torej, domnevam, da slovenci le ne premoremo tako unikatne intelektualne globine, ki jo na videz izpričuje ta spomenik.
        Ti bi rad javnost demoraliziral?!

  • svitase

    Nič čudnega, če še spomenik mrtvim nima pravičnega pietetnega značaja, saj največjo množico pomorjenih v miru enostavno odmisli, kot da jih ni bilo.

    To je v smislu tistih, ki še v enakem duhu vzgajajo naše otroke.

    Naj to dokažem na primeru:

    Prejle sem šel v našo občinsko javno knjižnico po strokovne knjige za prvi razred osnovne šole.

    Knjižničarka mi pokaže polico na kateri lahko dobim strokovno gradivo slovenščina za prvi razred osnovne šole.

    Ker sta bili le dve polici mknjig, dolžine meter in pol, sem takoj naletel na presenečenje. Ne vem, če boste verjeli:

    Na dve knjigi formata skoraj A3 s kakšnimi 50 stranmi, ki jih je izdala Zveza komunistov Jugoslavije v čast Titu ob njegovi 40 letnici vladanja in 85 letnici starosti. Vsebina je tipično politična s fotografijami o Titu in raznih političnih dogodkov, kar vse je pisno obrazloženo.

    Takoj sem to povedal knjižničarki in vodstvu ter jih vprašal, zakaj sta ti dve knjigi o množičnem morilcu, obvezno strokovno čtivo za otroke. Nisem dobil odgovora. Le spogledovali so se in ne drugega spraševali, če kdo ve kaj o teh knjigah.

    In ta množični morilec je soodgovoren tudi za 200.000 žrtev zadnje balkanske vojne pred 25 leti, ker je politike in vojsko naučil, kako je treba uničiti notranjega sovražnika.

  • svitase

    Poglejte še vi vaše občinske knjižnice, če boste naleteli na enako negativno presenečenje.

  • svitase

    Knjige sem moral prinesti za mojega vnuka, ki gre zdaj v 1. razred osnovne šole.

  • Meni je gornja meditacija blizu. Tako zelo blizu!!!

    Se pa tudi (vedno bolj) zavedam, da si vsak od nas sam izbira (izbira!), kaj bo ‘kontempliral’.

    Vem tudi, da si nekateri v tem in podobnih primerih izbirajo tudi kontemplacijo zla. Nekateri zelo, zelo redki iz nekakšne sprevržene slasti. Mnogi pa zmotno misleč, da kontemplirajo ‘Resnico’.
    Škoda, škoda …

    ( Zlo ni Resnica. Nikoli!!! Čeprav se dogaja v naši stvarnosti in križa kdaj boleče naše lastne poti. Kot nekakšna ‘luknja’ v Resnici je. Nekako … prav taka, kot jo v človeško telo naredi krogla, ali nož, ali hudobija )

    A kristjani poznamo kontemplacijo nečesa bistveno drugega!

    Tudi … morda še prav posebej … ob pogledu na zlo.
    Toda to je … (kako naj rečem?) …’napredna’ verzija krščanstva.

    (Nevaren se marsikdaj zdi tak ‘spust’, pa je zares – zaradi Njega, ki takega človeka vedno spremlja – najvarnejša pot na tem svetu. Malo strašljiva res kdaj… Ker se človek počasi uči izpuščati svoje lažnjivo varne oprimke in opirati na absolutno trdnost Njega. In Njegov evangelij! )

    Vstop v globino.
    A to ne pomeni, da je le za izbrance.
    Za vsakega je!
    Ljubi Bog … seveda je za vsakega 🙂 !

    Le pogled je treba pustiti, da zdrsne globlje. Onkraj zla. Skozi zlo.

    Do človeka…
    (morda je to najtežje, ker je najmanj v interesu zla, ker zlo nam to skuša na vsak način preprečiti in doseči, da se naš pogled ustavi na zlu samem, da ne seže do človeka.)

    Do Boga…

    In do Boga-človeka!
    (‘In sicer Križanega’, pravi Pavel)

    (In hkrati vzeti svoj mali košček tega tako vsiljivega zla skupaj z Njim na svojo malo ramo. Ne otresti se ga, ko se te dotakne, ko te zaboli, ampak ga z Njim nositi. Ja … v tem, kar zares pomeni ta kdaj kičasta beseda: zares v ljubezni.)

    • Misliš res, Darja, da tale ne misli podobno:

      https://www.youtube.com/watch?v=VaRgu3Ylcb8

    • Pot do Resnice vsekakor ni pot zapiranja v svoj svet.

      Pot do Resnice vodi prek osvobajanja. Osvobajanja od vsega, kar so nam privzgojili, kar smo se naučili, od nakopičenega znanja, od pridobljenih vzorcev.

      Šele ko smo osvobojeni vse preteklosti, smo zmožni videti stvari takšne, kot so. Potem stvarnosti ne gledamo več skozi očala nakopičenih vzorcev, ki izkrivljajo sliko, temveč neposredno. Potem smo zmožni videti vso resnico, tj. Resnico.

      • Se strinjam, tine !
        “Naši” nimajo potrebe videt več resnice, ker jim ta, taka kot je, popolnoma ustreza.
        Saj svoje lastne frustracije, zamere, vedno lahko projicirajo v dežurnega sovražnika.
        Kako priročno !?!
        Ni se jim potrebno potrudit, da bi našli resnico.
        Ker jo že imajo, svojo !!
        Požegnano od oblasti !

      • Zelo dobra se mi vaša primerjava, gospod Tine. Na očalih nosimo številne filtre, ki nam popolnoma popačijo pogled na realnost. In potem seveda napačno ravnamo.

        Odstranjevanje teh filtrov je pa težavno. Nekaj jih lahko odstranimo sami, večino pa jih bo odstranil … BOG. JEZUS. Če ga bomo iskreno prosili. Ja, težavno je iskreno prositi Boga, če imamo filtre, skozi katere se vidimo kot bog.

        Zato je slednjih bolj malo v teh krajih. ;(

        • Res imamo teh zapackanih filtrov precej za počistit.
          Ker to bi moralo bit naša glavna prioriteta.

        • No, samo če bi se nam šlo za duševno zdravje in za resnični napredek.

  • “Spomenik “Žrtvam vseh vojn” sredi Ljubljane počasi dobiva svojo končno podobo”
    ==========================

    Že ima svojo končno podobo:

    https://pbs.twimg.com/media/DB56f3qWAAAFXg3.jpg

    • Spomenik Žrtvam vseh vojn sredi Ljubljane počasi dobiva svojo končno podobo..
      Da bi služil svojemu namenu (torej spravi) mu manjka samo še mali detajl: na eni od sten bo z belimi črkami na beli podlagi pisalo: Žal nam je, da smo s komunistično revolucijo povzročili toliko krivic in gorja Slovenskemu narodu.
      In na drugi steni bo z belimi črkami na beli podlagi pisalo: Žal nam je, da smo sodelovali z okupatorjem in prizadejali toliko krivic in gorja slovenskemu narodu.
      Vendar se žal še ni rodil dobri človek, ki bo posadil drevo za zibko dobremu človeku, ki bo ta drobni končni detajl vklesal v ti dve prazni, v nebo vpijoči steni…

      • Začel si dobro, potem, ko sem že upala da bo kaj iz tebe, si se pa spridil … ?!
        Ti, ti, fracek pacek !

      • Ojoj prejoj, gospod Fracek! Pa to so vendar eni in isti! Na drugi steni bi moral biti kakšen sistemski greh domobrancev. Ste ga našli?

      • Fracek dokazuje, da sprava ni mogoča, dokler zgodovino predstavlja komunistični agitprop.

        Najprej mora resnica, temelječa na vseh dejstvih, premagati komunistično propagando. Šele potem, ko bo resnica splošno sprejeta, lahko sledi postopek sprave, temu pa spomenik, ki bi to dejanje potrdil.

    • Zdravko

      Dobro si našel to tablo. Jaz sem že pozabil nanjo. Celo, ne morem se spomniti kje je že?!

      • Vsekakor gre za neko palačo, dvorec ali grad. Čisto podobno komunistom in njihovim asketskim ambicijam.

      • http://4d.rtvslo.si/arhiv/osmi-dan/174459433

        Ampak se zelo izogibajo, da bi pokazali to ploščo:

        Med prvim in drugim oknom spodaj levo, gledano na prednjo fasado

        • Počitniška “hišica”. 🙂

          … po komunističnih kriterijih.

        • Lej, lej, a na Švicariji je ta zlovešč napis… In kako lepo so ga obnovili. Janković ( Zanj verjamem, da ni nič spornega na njem). Verjetno je bilo iz mestnega denarja? Ali je tudi Peršak prispeval? Za tak zgovoren zapis.

        • Zdravko

          In po vsej obnovi so pustili to ploščo?! Saj ni da bi človek verjel.

          • Po izgledu sodeč je bila tudi plošča nedvomno deležna obnove.

          • Shizofreno stališče varuhov “tekovin” revolucije. Ne dovolijo odstraniti spomenikov revoluciji, hkrati pa trdijo, da revolucije ni bilo.

            Kot je znano, je shizofrenija duševna motnja, ki zahteva zdravljenje. Ni čudno, da tudi država vse bolj boleha.

  • Zdravko

    Ob spomeniku revoluciji, 200m višje, postavljajo spomenik menda žrtvam te revolucije?!
    Medtem ko v Kočevskem Rogu niti lopate niso še zakopali, menda tem žrtvam je posvečen spomenik?!
    Nekrofilija vredna psihiatra!

  • Sarkazem

    Prepričan sem, da so se snovalci spomenika z napisom “žrtvam vseh vojn” hoteli izogniti omembi povojnih pobojev in možni spravi v zvezi s tem zločinom. Ljudje naj bi ob napisu pomislili na nesmiselne in hude žrtve obeh svetovnih vojn! Zmota, velika zmota! Kdor bo hotel in zmogel, bo pomislil tudi na žrtve državljanske vojne, ki je v vseh jezikih tudi vojna in ki je trajala še po drugi svetovni vojni ob permanentni revoluciji do osamosvojitve. Stari komunist in udbovec Bučar, ki ga levičarji tako cenijo, da so mu že postavili spomenik, je namreč kot predsednik parlamenta ob razglasitvi osamosvojitve slovesno zatrdil, da se je tedaj končala državljanska vojna pri nas.
    Kar se pa sprave tiče, je nabolje, da vsi posvojimo modrost enega od naših komentatorjev, ki je odprla oči tudi meni, ker sem si vedno želel in fantaziral o spravi. Takole nekako je leto ali dve nazaj ob podobni priliki zapisal Riki: Zakaj neki bi pa potrebovali spravo? Zločin je zločin. Ali si je po vojni kdo želel spravo z nacisti?

    • Zdravko

      Tudi jaz bi se strinjal, vsaj v tistem delu glede sprave. Potrebujemo odpuščanje, oziroma, prepustiti sodbo Bogu. Poskrbeti za žrtve s prekopom posmrtnih ostankov. Za vse ostalo bo poskrbela zgodovina.
      Vendar nam niti to ne gre. Nemalokrat tudi zato, ker je malodušje tolikšno, da bi človek rekel, da nismo vredni krvi teh žrtev. Morbidnost je tolikšna, da je že kar ratala značilnost narodne kulture.

      • Jah no … kaj potrebujemo ?
        Odpuščanje rabljem se je že zgodilo. Če svojci žrtev tega ne bi naredili, ne bi mogli kolikor toliko to dolgo obdobje večih generacij v miru preživet.
        Če bi se rablji in njihovi potomci zavedali koliko gorja so naredili, bi po toliko letih opustili pridobljene navade in se pokesali. Ter poskušali zaživet drugače.
        Vendar, do tega ni prišlo. Celo oživljajo se razne aktivnosti, ki kažejo na to, da jim pravzaprav sploh ni žal.
        To pa je vzrok za morbidnost. In se ni za čudit.

        • Do katerega dela prebivalstva … do značajnih, samozavestnih ljudi. In vernih, ker jim vera daje to notranjo trdnost.
          Taki so jim odveč, ker niso za stvar.
          Se ni za čudit za morbidnost.

        • Zdravko

          Moramo paziti, da nas stvari ne demoralizirajo.

    • Sarkazem ..”ali si je po vojni kdo želel spravo z nacisti”..
      —-
      Gotovo nihče ni niti pomislil na to.
      Ker je bilo samoumevno, da je nacizem nekaj do konca sprevrženega. Večina je to hitro dojela, morda so se pojavljale še kakšne skupine, vendar niso imele možnosti za vstop v politični prostor.
      Kaj pa komunizem ? Kot sistem težje prepoznaven. Skrivnosten. Ljudi je obvladoval s strahom. Samo da zdaj sofisticirano. Neprepoznavno.
      Sovraštva ne goji do druge nacije, ampak svoje. Samo do določenega dela prebivalstva.

  • Ne pretiravat, da ni bilo sprave z nacisti. V vladi Bruna Kreiskega ( ki je bil Žid in socialist), so bili trije ali štirje bivši člani NSDAP.

    • Če to pomeni spravo, potem smo tudi v Sloveniji že spravljeni saj je bil v vsaki vladi do sedaj kakšen komunist. 🙂

  • Sarkazem

    Tega nisem vedel. Vendar če je to res, za Waldheima vsi vemo, so prišli v vlado zato, ker niso bili osebno lustrirani in ker so se NSDAP odrekli in se vpisali v drugo stranko in ne zato, ker se je Kreisky spravil z nacizmom, oprostil ali celo pozabil njegove svinjarije in mirno sprejel nacistične ministre.
    Pri nas se komunizma naša oblast ne odreka in ne sramuje, noče ga obsoditi, prepeva komunistične in partizanske pesmi, maha z rdečimi zvezdami, objokuje padec SFRJ, obnavlja komunistično kontinuiteto na vse načine od spomina na pionirsko železnico po sovjetskem vzoru do socialističnega zdravstva in indoktriniranega šolstva, obnavlja vrste partizanskih borcev z mlajšimi povzpetniki, skratka poteka popolna rekonkvista prejšnjega režima in ideologije. Ne želi si resnične sprave, kar dokazuje z novim spomenikom, le zakaj bi še kdo prosil zanjo.

    • Jasno, da se ta oblast ne odreka komunizma, hkrati pa noče nič slišati za boljševiško revolucijo in njihove zločine. Kajti zaradi prav takšne preteklosti imajo sedaj monopolno oblast nad vsemi segmenti družbe.

      Z zločinom se seveda ni mogoče spraviti, toda nesprava še naprej narod deli med prvo- in drugorazredne državljane. To se lahko spremeni samo, če se premakne tudi temelj, na katerem ta delitev temelji.

  • Martin_

    Spomenik bo gotovo zelo dober, če mu že sedaj veliko ljudi nasprotuje.


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI