Zbogom svoboda

Andrej M. Poznič 7.6.2017 6:36
 

Čas je, da se poslovim od največje pridobitve osamosvojitve in demokratizacije. Čas je, da se poslovim od svobode. Žalostno je gledati kako » reakcionarna restavracija« uspeva. V četrt stoletja namreč nismo napredovali v smeri večje svobode, temveč je zdaj očitno, da smo se na tej poti ustavili oz. celo nazadujemo. Nazadovanje pa pomeni, da se vračamo v čas »po svobodi«, t.j. tisti čas, ki se je začel žalostnega 8. maja 1945 in nam prinesel oblast najslabših, najbolj krvoločnih, najbolj brezobzirnih ljudi, ki jih je dal naš narod. Ti ljudje, oz. njihovi nasledniki, so slovenstvu dejansko tujci, ampak so na oblasti.

Največ svobode smo imeli v času takoj po osamosvojitvi, ko je vladal Demos. Tedaj smo postavili temeljne smernice in pravne akte naše države. Vse novo je temeljilo na pogumni in odločni želji našega naroda, izraženega na referendumu potem, ko smo sneli jarem enopartijskega sistema, da hočemo biti v svetu subjekt, da hočemo biti na Slovenskem sami svoji gospodarji in nikomur hlapci. V tistem času se je dejansko prebudila Slovenija, ki so jo med slovenskim holokavstom pobili komunistični partizani. V tistem času so se snovalci tiste morije, njihovi izvrševalci in zagovorniki v najboljši partijski maniri bali, da bodo po partijsko »lustrirani« ali bali so se likvidacije, ker so mislili, da so »vsi enaki«. In vedeli so, da si kaj takega zaslužijo. A demokratična stran nikoli ni bila enaka partizanski. Bila je in še vedno ostaja moralno visoko nad njo. Bila je boljša in še vedno je boljša, ker ostaja zvesta sami sebi!

Kmalu so spoznali, da se jim za življenja ni treba bati. Ko je ta partijski refleks, ki se boji likvidacije drugače mislečih popustil, so sistematično začeli delati, da bi v Sloveniji na nov način ostali na oblasti. Ker nismo hoteli novega zla, nove revolucije, a tudi nismo bili dovolj odločni pri odpravljanju rak rane našega družbenega tkiva, se je rak začel znova sistematično širiti. Bojni klic »ustavimo desnico!« je bil glas, ki je na plan poklical komunistične krte v Demosu in je sprožil nov zagon reakcije, ne v smeri demokracije in svobode, pač pa v smeri ohranjanja mentalitete in oblasti. Iz boja za demokracijo in samostojnost se je poražena stran (t.j. partizansko-komunistična stran, da ne bo pomote!) naučila, da ni več potrebno obvladovati sistema po totalitarno, temveč je dovolj, da spridiš demokracijo in minimalno večino, pa četudi le 46 poslancev v parlamentu, uporabiš kot motor za ohranjanje totalitarnega duha.

Totalitarni duh nam je tedaj ušel iz steklenice ne da bi nam služil, ampak da bi nas znova zasužnjil. Ko so ljudje izvolili partijskega sekretarja, torej nekoga, ki je po definiciji anti-demokrat za predsednika predsedstva in potem samostojne in demokratične države je bilo jasno, da je vse mogoče.

Danes, po četrt stoletja od osamosvojitve in svobode, moram priznati, da jim uspeva. Živimo v kvazi-demokraciji. Imamo sicer redne volitve a še daleč ne poštenih. Vsakič znova uspejo preslepiti volivce z novimi obrazi in starimi triki. Uspelo jim je z Drnovškom, uspelo jim je z LDS-om, uspelo z Pozitivno Slovenijo, uspelo s Cerarjem… vsak izvod je bil slabša kopija prejšnjega in vsaka njihova vlada bolj skorumpirana in nesposobna od prejšnje. Če sem mislil, da je slabše vlade od Ropove ne bo, je potem prišla Pahorjeva, o zdajšnji pa ne bi kazalo izgubljati besed, če ne bi stalno napadala družine in normalnosti in nas čisto odkrito vrača v socializem. Vsem tem vladam je skupna ideologija reakcije, levičarstva in monopolizma.

Svobodo najbolj ogrožajo tkim. »levičarji«. V resnici so to najhujši konzervativci, celo ZL, čigar politiki imajo državo za svojo in se ne bi čudil, če bi se našlo, da je kakšen imel ali še morda ima npr. dve socialni stanovanji in eno oddaja »ubogim beguncem« po tržni ceni… ne bi me čudilo, ker pač njihova morala ne gre dlje od »moj bog je moj trebuh, oz. žep«. Svobodo nam ogrožajo, ker hočejo vse predpisati. Kajti novi totalitarizem je prav v tem, da nam predpisujejo z zakoni kako naj mislimo, kako naj govorimo, kako naj bomo strpni, kako naj bomo normalofobi, kako naj bomo moralno pokvarjeni, kam naj vlagamo svoje prihranke (če jih kaj imamo), kako naj varčujemo za pokojnine, kako naj hodimo na dopust, predpisuje se celo kdo je moški in kdo ženska in kdo nekaj tretjega ali četrtega in kakšne pravice takim pripadajo in kaj vse jim moram jaz, davkoplačevalec, plačati, da bodo brezdelno živeli a krasno govorili… vse se predpisuje in vse določa, samo svobodi se nič ne dovoli. Prostor za svobodo se krči in krči. Vse se začne v gabrovski šoli, kjer otroke naučijo brati a ne razumevati, kjer otroke naučijo govoriti a ne misliti, kjer vzgajajo odlične potrošnike…

Zato se poslavljam od svobode. Pogrešam jo in še jo bom pogrešal. Vmes pa bom obujal spomine na čas, ko smo bili svobodni, čas, ko je bil gošarski totalitarizem skoraj mrtev in novi še ni zaživel. A kljub temu se bom boril zanjo. Brez svobode mi namreč ni živeti! In rajši umrem preganjan, ne več v rovih Hude Jame, ampak v rovih pravosodnega sistema, ki je pred kratkim – po dolgem upiranju pokončnih sodnikov – za nazaj poveljavil sodbo kriminalnega kočevskega procesa, ki jo je izvajala samoooklicana oborožena tolpa. Prav gotovo »nima nič pri tem«, da sodišče vodijo neposredni sorodniki trdih komunistov, ki so krivi za tedanje zločine. Trditi namreč, da so bile lahko leta 1943 v Sloveniji legitimne in svobodne volitve, je norost, ki je možna samo pri nas! Poveljavljati, ne le sodb, za nazaj pa je komunistično-partizanska ideološka posebnost, ki smo ji odrekli vsako legitimnost z referendumom 1990 leta! Tam moramo iskati temelje naše državnost in pravosodja. Tam in nikjer drugje. Partizansko sodstvo je bila karikatura, njihova pravica ena sama krivica, njihovi sklepi nasilje, ki mu  ni para. Zato se moramo vsemu tistemu odreči in odpovedati. Revoluciji smo se odrekli in vsi njeni pravni akti so zato za v smeti. Odpravljanje vsega, kar je komunistično v pravnem sistemu pa dolžnost vsakega demokrata in svobodoljuba.

Ko pa vnuki in otroci onih kriminalcev na vodstvenih mestih skritih v pravosodnem sistemu v demokratičnem in svobodnem času poveljavljajo delo svojih predhodnikov, potem se moramo dejansko bati za našo svobodo. Kajti ni je hujše krivice kakor nepravični zakon v nepravičnem pravosodnem sistemu. Tako krivico je namreč sila težko odpraviti. In vemo, da pravosodni sistem ostaja »rdeča trdnjava«  ne po mišljenju, temveč konkretno po sorodstvenih vezeh. Sistem, ki ga obvladujejo partijski kadri, ki se več ne bojijo niti direktnega kršenja človekovih pravic in so politično zaščiteni betonirajo sistem, ki ga povozil čas in zgodovina, ki je bil »na napačni strani zgodovine«, postane kamen, ki nas duši. Ali bomo lustrirali, t.j. počistili to navlako? Ne moremo. Nimamo politične moči. Nimamo medijev. Nimamo »NVO«-jev. Nimamo »kulture«… kljub temu dvigam svoj glas, kajti ni mi dano žeti, temveč moram sejati. Sejati hočem svobodo, da bodo »Kranjcem vremena se zjasnila«.

Večina Slovencev je postala apatična in v boju za goli obstanek gleda kako bo preživela od plače do plače. Tisti, ki pa Slovenijo plenijo in bogatijo, pa dobro vedo, da morajo na vsak način ohraniti mit o NOB, o partizanih in o »osvoboditvi«, ker iz tega mita izhaja tisto, kar je trdil Dolanc: »Sloveniji vladajo komunisti!«.  Tam kjer pa vladajo komunisti, ni svobode. In zato se po četrt stoletja svobode zdi, da se res moram posloviti od nje. Če tega ne storim sedaj, morda niti ne bom več smel, ker ne bo politično korektno. A »politično korektno« je orodje za novo prisilo, to je moderni nagobčnik svobodi govora, ki jo – oh čudno – spet najbolj ogroža levica, ki na vse pretege vpije po Evropi »fašizem, fašizem«. Namanjši totalitarizem naj bi bil največja grožnja? Nacizem je bil omejen v času in prostoru na en narod. Komunizem je vesoljni in neomejen in le-ta nas je vedno edini ogrožal in nas še zdaj izčrpava.

Pogrešal bom svobodo a boril se bom zanjo. Še bom mislil s svojo glavo. Še bom brez nagobčnika govoril resnico. Uporabljal bom stare in jasne besede, da bodo razkadile meglo uničenega jezika in pomena besed, ki jo vsiljujejo totalitarci. Morda pa mi uspe, skupaj z množico drugačnih in podobnih, ohraniti pri življenju to največjo dobrino naše samostojnosti in neodvisnosti. Svoboda ne sme umreti!

 
Značke:

82 komentarjev

  • Če se revolucionarno sodišče, kjer so med revolucijo potekali montirani politični procesi, razglasi za vladavino prava, imajo tudi montirani politični procesi v sedanjosti vrednost vladavine prava. V tem je smisel te kriminalne sodbe. S tem so odprli pot do nadaljnjih političnih montiranih procesov.

    To je samo dokaz več, da se vsak dan bolj pogrezamo v totalitarizem. Pravosodje pa spada med najbolj nazadnjaški, reakcionarni in krivični del slovenske stvarnosti. Toda EU se na to ne odziva. Takoj bi se pa odzvali, če ne bi bilo kakšne gay parade.

    Pridružujem se avtorju v boju za svobodo!

  • Franc Mihič

    Res je g. Andrej M. Poznič, tranzicijska politika krati svobodo, žal tudi desna, npr. v Ribnici, v eni najbolj desni slovenski občini.
    Ribniško Rešeto ostaja trobilo…
    DNEVNIK, 6. marca 2017
    Tisto, česar še nismo dobro pozabili, smo v Ribnici spet doživeli – cenzuro v ribniškem občinskem glasilu Rešeto. Manjši del januarske številke Rešeta je bil že natisnjen, potem pa je »oblast« posegla s cenzuro in poskrbela za nov natis brez »nezaželene« strani, kakor se je že dogajalo v svinčenih časih totalitarizma. Cenzura je doletela pismo občanke, ki si je dovolila javno vprašati župana Jožeta Levstka, SDS.

    V necenzuriranem Rešetu je bilo v rubriki Občani pišejo objavljeno pismo občanke:
    »Opekarska cesta je za pešce še vedno nevarna. Spoštovani ribniški župan g. Jože Levstek! Razočarana sem nad vašim odgovorom na radiu Univox na vprašanje ‘Kdaj bo doživela rešitev pobuda občini za povečanje prometne varnosti za pešce na Opekarski cesti, ki je bila podana že 15. aprila 2012?’ Nič konkretnega niste odgovorili. V izogib odgovoru in odgovornosti, ste me napotili na javne delavnice s strokovnjaki, kjer naj bi poiskali/a rešitev za stanje varnosti pešcev. Ali naj ribniški občani torej kar sami na delavnicah rešujemo javne tegobe? Čemu potem imamo Občinski svet in upravo in druge občinske organe in politične stranke, ki imajo mandat in oblast? Zamolčali ste in niste pojasnili, zakaj še ni realizirana rešitev za povečanje varnosti na Opekarski cesti, ki ste jo predlagali vi oziroma občina, češ da bo edino investicija oziroma usposobitev Čolnarske ceste rešitev za povečanje varnosti pešcev na Opekarski cesti. To rešitev ste mi posredovali v vašem odgovoru že 10. decembra 2013, sicer šele po več mojih urgencah za odgovor. Realizirano pa je…? Menim sicer, da ta vaša rešitev ne rešuje varnosti pešcev na Opekarski cesti in je negospodarna. Ali je za vas in za občinski svet še vedno problem omejitev hitrosti na Opekarski na 30 ali vsaj 40 km na uro in postavitev štirih prometnih znakov, kar je bistvo mojega predloga? Govoriti o rešitvah z obvoznicami pa je ironija, posmeh pešcem, koristnikom Opekarske ceste, ki se ob hoji ob tej cesti počutimo ogrožene, kar velja zlasti za šolarje in mamice z otroki. Pričakujem vaše pojasnilo oziroma javni odgovor.«
    V cenzuriranem Rešetu pa potem ni bilo več rubrike Občani pišejo, ampak samo reklama »Pustni karneval«! Ribniški občani smo tako lahko brali le cenzurirano Rešeto z reklamo za pusta. Ali je to konec svobode javnega izražanja in svobode medijev v občini? Odgovorna urednica je prva odstopila. Odstopil je predsednik programskega sveta, protestirajo nekateri člani sveta in dopisniki, ki čakajo na odziv novinarskega ceha.
    Neobjava člankov občanov v občinskem glasilu, zlasti groba cenzura v januarskem Rešetu, je zgolj rezultat zlorabe moči politike v občinskem svetu za dosego absolutnega vpliva v glasilu in za zavajanje bralcev, da je v Ribnici vse v redu in so vsi srečni in zadovoljni. To se dogaja zlasti, odkar ima župan zaposlenega vodjo službe stikov z javnostjo, ki je hkrati tudi član dvočlanskega uredništva Rešeta.
    To kaže in potrjuje, da hoče imeti ribniška politika prek zaposlenega vodje stikov z javnostjo vpliv na uredniške odločitve, s ciljem, da se o oblasti piše samo lepo ali pa se oblasti javno ne sprašuje. To je bil tudi vzrok neobjave prispevka občanke. Vodja stikov z javnostjo služi interesom svojega delodajalca, to je običajno. A le mediji oziroma uredniki in novinarji so tisti, ki sporočila oblasti, to je tudi sporočila vodij stikov z javnostjo, analizirajo in kritično povzamejo v medijih, in to v interesu javnosti. Novinarji in mediji niso v službi oblasti, temveč občanov. Le tako se lahko prepreči samohvala oblasti in zavajanje volivcev.
    V demokraciji vodja stikov z javnostjo, ki ščiti interes delodajalca oziroma oblasti, ne sme biti istočasno še član uredništva občinskega glasila, ki služi občanom, ne pa samohvali politikov. To je zloraba politike za dosego vpliva v glasilu. Kdor je v Ribnici to uzakonil in uvedel, izvaja grob politični, oblastniški pritisk na uredništvo občinskega glasila. Ali je to v skladu z zakonom o medijih? Gotovo ne.
    Občani smo medtem dobili že februarsko številko Rešeta, v kateri so zdaj v rubriki Občani pišejo objavljena promocijska pisma politikov, ribniških poslancev Jožeta Tanka, SDS, in predsednice NSi, poslanke Ljudmile Novak, a nobenega pisma občana. Tako se politika v občinskem glasilu zastonj promovira, izriva občane v njihovi rubriki in omogoča nelojalno konkurenco drugim medijem. Zdaj je v uredniškem odboru Rešeta le še en član, in sicer vodja občinske županove službe za stike z javnostjo Domen Marinč. To jasno kaže, kdo dominira v Ribnici in »minira« medijsko demokratično kulturo in gotovo tudi zakonodajo.
    Do kdaj še tako, politiki?

    Franc Mihič, Ribnica

    https://dnevnik.si/1042764689/mnenja/odprta-stran/cenzura-ribniskega-reseta-kot-v-casu-enoumja

    • Navedeno potrjuje, da še vedno živimo v gotski fazi tranzicije, kot je ugotovil bivši poslanec Hvalica. Gotska faza pa je trenutno utelešenje, še daljše, strankokratske faze tranzicije.

  • Franc Mihič

    G. Poznič, strinjam se z vami, ko pravite: “Kajti ni je hujše krivice kakor nepravični zakon v nepravičnem pravosodnem sistemu. Tako krivico je namreč sila težko odpraviti.”

    Sodniki so pomembnejši kot politiki, sodniki porotniki tudi
    DNEVNIK, 26. april 2017
    V nekdanjih »diktaturah« mora biti na prvem mestu vladavina prava, demokracija šele na drugem. Pošteni in neodvisni sodniki so namreč vplivnejši kot politiki, ki so bili izvoljeni z množično podporo. Srečne so tiste države, ki imajo tako ene kot druge. Naj jih gojijo in varujejo, pravi filozof Karl Popper. Pri nas nimamo te sreče, sodstvo nima zaupanja med državljani, ni učinkovito, ne daje vtisa pravičnosti in nepristranskosti ter seveda ne odgovornosti. Sodniki so pogosto bolj birokrati kot kritični sodniki. So tudi izjeme.

    Ustavni sodniki (Foto: Luka Cjuha)
    Sodniki imajo trajni mandat. V našem sodnem sistemu pa so tudi sodniki porotniki, ki imajo petletni in obnovljivi mandat ter enake pristojnosti odločanja kot predsednik senata. Ta dejstva se v praksi močno zanemarja. To zanemarjata politika in zainteresirana javnost, celo tista, ki vztrajno javno protestira. Potencial zamenljivih sodnikov porotnikov torej obstaja, a se ga ne uporablja. Splošno pravilo, ki pa še danes velja v zakonu, je, da se za kazniva dejanja s predpisano kaznijo 15 let zapora ali strožjo sodi v senatu petih sodnikov, torej dveh, za katera je to poklic, in treh sodnikov porotnikov. Za lažja kazniva dejanja pa v senatu treh sodnikov, torej enega poklicnega in dveh laičnih sodnikov porotnikov. Ali se to zakonsko pravilo redno uporablja?
    Kako je bilo pri sojenju Milku Noviču? Predsednik okrožnega sodišča v Ljubljani Marjan Pogačnik pravi: »Biti sodnik porotnik je pri nas častna funkcija.« To menda ne more biti častna funkcija, temveč je lahko usodno odgovorna, zlasti ko se presoja sum in sprejme sodba, ali je nekdo dokazano kriv ali nedolžen. Predsednik Marjan Pogačnik govori o sodnikih oziroma o sodnikih porotnikih, in sicer v prispevku Vloga sodnika porotnika se zmanjšuje, ne pa tudi pomen (Siol.net, 21. avgusta 2016). V njem navede resne pomanjkljivosti in pove osebno mnenje, da je sistem porotnikov nekoliko preživet.
    Vlada pa ima drugačno mnenje. V odgovoru vlade v zvezi z odstopi s položaja sodnikov porotnikov, gre za primer odstopa porotnika Franca Mihiča, ki ga je Vlada Republike Slovenije sprejela na 124. redni seji dne 2. marca 2017, pa je navedeno: »Veljavna zakonodaja sodnikom porotnikom daje velik pomen in težo, saj enakopravno s predsednikom senata odločajo tako o dejanskih kot tudi o pravnih vprašanjih.« Moje izkušnje kot sodnik porotnik so podobne, kot jih navaja predsednik sodišča Marjan Pogačnik. Zato sem odstopil, ko sem ugotovil, da nisem bil zadosti podučen o pristojnostih in načinu dela sodnikov porotnikov ter ne morem več opravljati te odgovorne funkcije sodnika porotnika na način in v razmerah, kot sem jih doživel na okrožnem sodišču v Ljubljani na obravnavah. O tem je več napisanega v članku Porotnik protestno odstopil med odmevnim sojenjem (Večer, 27. januarja 2017, dostopno tudi na spletni strani vecer.com).
    Menim, da ni odgovorno in verodostojno od vlade, ko trdi, da zakonodaja daje sodnikom porotnikom velik pomen in težo, saj se v praksi očitno dogaja tudi povsem drugače. Sodnike porotnike na okrožnih sodiščih imenuje predsednik višjega sodišča na območju okrožnega sodišča na predlog občine ali interesne organizacije, ki so kot društva ali združenja registrirana in delujejo na območju okrožnega sodišča. Mandat sodnikov porotnikov traja pet let. Trenutni mandat se izteče januarja 2021. Dokler bo sodstvo delovalo s sodniki porotniki, ki imajo enake pristojnosti kot predsednik senata, je nujno treba zaostriti oziroma natančneje opredeliti pogoje za kandidate sodnike porotnike ter način imenovanja oziroma način njihove izvolitve in ponovne izvolitve na volitvah.
    To vendar terjata njihova velika pristojnost in temu ustrezna odgovornost. Sicer bodo sodniki porotniki pogosto odveč, farsa sodstva, figov list sodnega senata. Državljani pričakujejo dvig kakovosti dela sodstva, tožilstva in policije, saj ti delujejo v imenu ljudstva in za ljudstvo.
    Franc Mihič, Ribnica

    https://www.dnevnik.si/1042770060/mnenja/odprta-stran/sodniki-so-pomembnejsi-kot-politiki-sodniki-porotniki-tudi

    Vsa politika pa je povsem tiho…

  • Franc Mihič

    G. Poznič, pravite: “Kajti ni je hujše krivice kakor nepravični zakon v nepravičnem pravosodnem sistemu. Tako krivico je namreč sila težko odpraviti.”

    Prof. dr. Andrej Umek, bivši minister: »Demosova privatizacija je predvidevala, da del takratnega družbenega premoženja pripade skladom, pokojninskemu, odškodninskemu in razvojnemu, preostalo pa se v obliki certifikatov razdeli med vse polnoletne državljane Republike Slovenije. S tako privatizacijo bi bilo v celoti zadoščeno ustavni zahtevi po enakopravnosti vseh državljanov«.

    Pove tudi napako desnice: »Res je, da se tudi desni del slovenske politike še omotičen od volilnega poraza ni najbolj odločno uprl Drnovšek–Markovićevi lastninski zakonodaji, ni, na primer, zahteval njene ustavne presoje.«

    Desnica torej ni niti poskušala popraviti te krivice, npr. pred Ustavnim sodiščem, ki najbolj bremenijo državljane in hromijo razvoj demokracije in države!

    Oblast je uresničila, kar je zagovarjal »pedagog naroda«, bivši minister in rektor univerze dr. Jože Mencinger, ki je dejal: »Narobe je narejena že privatizacija, s katero smo dobili dva milijona »kapitalistov«, njihov cilj je bil proizvodno premoženje čim prej pretopiti v potrošno premoženje – avtomobile in stanovanja. Še večja nesreča so bili pidi, tudi oni le lastniki premoženja. Tako pravih lastnikov podjetij sploh nismo dobili. Certifikati so ničvredni papirji. Če bi bil sam direktor in bi videl, da mi grozi izgubiti vse, kar imam in za kar sem se trudil desetletje ali več, bi namreč tudi sam poskušal oškodovati družbeno premoženje.«

    Desnica se torej še nikoli ni distancirala in opravičila, da je soodgovorna za te anomalije slovenske tranzicije, čeprav je, vede ali ne vede, pri njih sodelovala, ni jih pa še obžalovala.
    Desni mediji so o tem vidiku ko grob tiho? Oškodovanje torej ni kaznivo ravnanje?

    Dr. Ludvik Toplak, bivši rektor mariborske univerze, ob osamosvojitvi predsednik družbenopolitičnega zbora RS, pa celo zapiše: “Slovenija potrebuje moralno prenovo. Prejšnja nomenklatura je želela sprivatizirati premoženje, pri nas pa izigrati delavca v njegovi lastninski pravici. Na podlagi t.i. Mencingerjevega zakona o privatizaciji podjetij je prejšnja nomenklatura in njeni prijatelji »sprivatizirala« velik del t.i. družbenega premoženja«.
    Ob privatizaciji nismo bili enakopravni.

    Kršena je Ustava. Ekonomska svoboda navadnih državljanov je še naprej iluzija! Kdaj bo kdo bo koga tožil ali ne volil na volitvah?

    http://hubert.blog.siol.net/2013/12/20/ne-pozabimo-kdo-vse-in-kako-je-zagovarjal-tajkunizacijo/

  • Franc Mihič

    G. Poznič, pravite: “Kajti ni je hujše krivice kakor nepravični zakon v nepravičnem pravosodnem sistemu. Tako krivico je namreč sila težko odpraviti.”

    In vendar ni bilo prav
    Katarina Fidermuc, gospodarstvo
    DELO-pet, 23.12.2011, 21:00

    V Avstriji gre podjetnik lahko v zapor, če ne plača prispevkov za socialno varnost.
    Nazadnje so ustavni sodniki naredili, česar politika ni hotela: iz zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju so odstranili besedilo, ki je delodajalcem omogočalo odlog, obročno plačilo, odpis in delni odpis prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zaposlenih. Ob tem se sprašujemo, zakaj imamo torej izvršno in zakonodajno oblast.

    Skoraj 13 let je zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju dovoljeval odlog, odpis in obročno plačilo. Leta 2009 so sindikati od ustavnega sodišča zahtevali, da oceni ustavnost te pravice. Zdaj je odločilo, da taka zakonska ureditev pomeni protiustaven poseg v lastninsko pravico delavcev, in zato razveljavilo prvi odstavek 228. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Odpisa, odloga, obročnega plačila ni več. »Odločba ustavnega sodišča začne veljati naslednji dan po objavi v uradnem listu,« smo zvedeli na davčni upravi.

    Še preden je pokojninski zakon uzakonil pravico do odloga, obročno plačilo in odpis, smo že vedeli, da je dosti delodajalcev, ki si pomagajo tako, da prispevkov za zaposlene pač ne plačajo, ne njihovega ne svojega deleža.
    Izvršna in zakonodajna oblast nista naredili reda med neplačniki, ampak sta z dopolnitvijo pokojninskega zakona gasili požar tako, da sta zaposlenim leta brez plačanih prispevkov priznali v pokojninsko dobo.

    Leta 2005 je vsa Slovenija vedela, kako velika težava so neplačani prispevki. Poslanci so davčni upravi z zakonom naložili, naj zavarovancem razkrije, ali delodajalci plačujejo prispevke zanje. Nalogo je lahko začela opravljati šele več let pozneje, ko je imela na voljo podatke o izplačilih plač za posameznike.
    Novembra 2009 so poslanci dveh odborov od vlade zahtevali, naj uredi kaos na področju prispevkov. Stranki SDS ni bila všeč naša opazka, češ da je prav njihova vlada delodajalcem podaljšala pravico do odloga in obročnega plačila z dvanajst na štiriindvajset mesecev.

    Decembra tistega leta so nam pisali: »Podaljšanje obdobja odloga davkov in prispevkov z 12 na 24 mesecev v zakonu o davčnem postopku, ki ga je državnemu zboru predlagala vlada Janeza Janše, preprečuje stečaj številnih podjetij ter s tem izgubo delovnih mest.«
    Vlada Boruta Pahorja je poslancem odgovorila: »Poudarjamo, da odlog in obročno plačilo davka davčnim zavezancem omogočata poslovanje in s tem tudi nadaljnje poravnavanje davčnih obveznosti.«
    Politika bi lahko ukrepala, če bi le hotela, a ni.
    Leta in leta je vzdrževala sistem, o katerem so ustavni sodniki ugotovili, »da zaradi koristi delodajalca vse tveganje in škodljive posledice nosi le delavec«.

    »V Avstriji gre podjetnik lahko v zapor, če ne plača prispevkov za socialno varnost, saj so ti pravica delavcev,« je davčnim svetovalcem, ki so prišli na 15. cehovski kongres, pripovedoval kolega Johann Picej iz Celovca.
    Ne sprašujemo, kdo bo šel v slovenski zapor, razmišljamo bolj skromno: ali bo sploh kdo odletel?
    V Avstriji gre podjetnik lahko v zapor, če ne plača prispevkov za socialno varnost.

    http://www.delo.si/arhiv/in-vendar-ni-bilo-prav.html
    http://odlocitve.us-rs.si/usrs/us-odl.nsf/o/8A62E5C2B3089617C125796C00513584

    Kdo bo kdaj odgovarjal?

    • Franc Mihič

      Vlada ne popušča: vsi, ki jim delodajalci niso plačevali prispevkov, bodo imeli nižjo pokojnino

      http://origin.24ur.com/novice/slovenija/vlada-ne-popusca-vsi-ki-jim-delodajalci-niso-placevali-prispevkov-bodo-imeli-nizjo-pokojnino.html

      Neplačevanje socialnih prispevkov za delojemalce državi, je civilizacijska sramota za politiko, državo! Zakon »Antona Ropa« je 13 let dovoljeval prikrito neplačevanje delodajalcev socialnih prispevkov za delavcev. Šele na predlog ZSSS je zakon odpravilo ustavno sodišče! 13 letno »zakonito prikrito« goljufanje delavcev ni torej odpravil sam zakonodajalec, »pravični poslanci«, levih in desnih strank, niti nobene vlada, temveč šele Ustavno sodišče.
      Sindikati in drugi »civilni javni humanisti« pa niso nikogar obtožili!? Še vedno molčijo, kdo vse je odgovoren za to krivico in sramoto, ki se še dogaja!?
      Vsi politiki , predvsem pa levi, so tako, povsem brez empatije za delojemalce, »pomagali« le menežerjem, ki prikrito hinavsko niso plačevali prispevkov, denar pa je ostajal podjetju, oz. lastnikom podjetij, menedžerji pa so bili »uspešni in dobro plačani«, lastnikom pa je več ostalo.
      Krivičen in nepošten zakon in ravnanja politikov in mnogih uprav podjetij, je odpravilo torej šele ustavno sodišče. Tedanji predsednik US in sedaj član US dr. Ernst Petrič je javno dejal, to je bila čista goljufija delavcev!
      Kje so ostali neplačani prispevki, pri lastnikih podjetij, ali pa v stečajni masi podjetij in upnikih!
      Po potrebi pa se izpad neplačanih prispevkov pokrije proračuna, to je plačajo ga davkoplačevalci, ali pa delavci ostanejo ogoljufani pri pokojninah in zdravstvenem zavarovanju.
      To je ena najsramotnejših slovenskih demagoških zablod in goljufije politikov delojemalcev in davkoplačevalcev, – velike skupine volivcev-, zaradi katere bi že davno morali biti mnogi odstranjeni z oblasti in vseh javnih funkcij. To je, vsaj vodilni politiki in njihovi sodelavci, od npr. mag Toneta Ropa, Janeza Janše, Jožeta Tanka, dr. Francija Križaniča in Boruta Pahorja, do vseh ministrov za delo in socialo, ter še marsikdo iz politike in seveda javne stroke. Predvsem pravne stroke, npr. Inštituta za delo pri PF Univerze v Ljubljani! Vsa odgovorna elita pa je nagrajena, saj ima oblast! Odgovornosti ta ne pozna, volivcem pa jo volilni sistem ne dopušča uveljaviti!
      Zakaj sploh imamo torej zakonodajalno oblast, poslance, DZ in DS, izvršno oblast, ko mora tako eklatantno kršitev ustavnih lastninskih pravic delojemalcev odpravljati Ustavno sodišče. Praksa pa se veliko ne spreminja, tujina se nam pa posmehuje! Ker se nič resnega ne zgodi, nihče ne odgovarja za goljufije, se goljufija še vedno ponavlja! Očitno se goljufija splača?! Ni nikogar niti kanček sram ?
      Franc Mihič
      2015-05-06

    • Če si s.p. in ne plačaš prispevkov ti pa vzamejo hišo v kateri živiš.

  • Franc Mihič

    G. Poznič, vaš članek Smrt demokracije je bil odličen, a nisem zasledil nobenega odziva, kar je velika tragedija slovenske demokracije.
    Jasno ste napisali:
    »Prvi razlog za umiranje demokracije od znotraj je slaba ponudba kandidatov, ki naj jih ljudje volijo. Stranke, ki so naravno in potrebno orodje za združevanje politično sorodno mislečih ljudi, hitro postanejo fevdi takih in drugačnih zaprtih krogov, tudi klik imenovanih ali struj, ki ne dovolijo, da bi kdorkoli, ki ni »naš« prišel na kandidatno listo »naše stranke«. Notranji boji v strankah se tako ali drugače odločijo v korist ene same struje, ki potem skrbi, da ostane na položajih. Politične stranke običajno vodijo predsedniki, ki so na položajih zelo, zelo dolgo.
    Naloga strank je, da poskrbijo za kvalitetne (človeško – nravno in strokovno) kandidate. Ker pa se kandidira predvsem po logiki »naš« v smislu strankarske struje oz. klike, potem smo priča prvi stopnji negativne selekcije, ki uničuje demokracijo od znotraj. Drugi korak naredijo potem mediji, ki močno vplivajo na izbiro državljanov. Če so mediji enoumni, kakor je to primer Slovenije, potem se kolo negativnega kadrovanja zavrti čedalje hitreje in se tako razvrednoti predstavniški sistem, ki je bistven za vsako demokracijo. Poslanci postanejo zgolj »glasovalni stroj«, kakor lahko opažamo pri nas, posebej, ko so na oblasti sile kontinuitete.
    Na slovenski ravni mora stranka prestopiti parlamentarni prag, potem pa se po volilnih enotah primerja okraje in procente glasov, ki so jih kandidati iste stranke prejeli, da se določi kdo bo prišel v parlament. V praksi to pomeni, da nihče ne ve koga voli in kdo bo izvoljen.
    Ali ne bi bilo bolje, da bi ukinili volilne okraje in uvedli strankarske liste v volilnih enotah s pravico do preferenčnega glasu? Preprosto, pregledno in pošteno. Verjetno pa je to preveč za naše strankarske lobije. Šele tako bi volivci neke stranke lahko soodločali koga hočejo in koga ne v parlamentu.«
    http://www.casnik.si/index.php/2015/02/27/smrt-demokracije/

  • Franc Mihič

    Banke so krive, škofje pa nič?
    DNEVNIK, 25. januar 2017

    Škofje: »Banke so krive za finančni zlom mariborske nadškofije.« Škofje so jasni. Ni res, da je Cerkev povzročila škodo državnim bankam. Nasprotno je res: državne banke so povzročile škodo Cerkvi, kajti bančna luknja je »nastala zaradi premalo zavarovanih kreditov državnih bank«.
    Tako nedavno berem o tem škandalu slovenske RKC, ki ga je kardinal dr. Franc Rode o poimenoval zgolj »lokalni spodrsljaj«. S tem naj bi odpravil odgovornost cerkvenega vodstva za ta finančni in moralni škandal, ki bremeni vso državo. Pa ni šlo. Bivši predsednik slovenske škofovske konference škof Andrej Glavan je celo izjavil in opravičeval: »To dogajanje je sad nerazumljivega delovanja zlih.« Kriv je torej zlodej, hudič, škofje pa nič?
    »Brez T2 bi danes Zvonova veselo zvonila,« je dejal metropolit dr. Anton Stres. V članku Dolžniški krč za T2 piše: »Kljub temu da so bili lastniki, naj v Zvonu Ena do zadnjega ne bi vedeli o pornografskih programih, kar je za investitorja nedopustno. In tudi v trenutku, ko je to postalo javno, naj bi v Zvonu Ena kolebali z zatemnitvijo spornih programov.« Škofje oziroma dr. Stres so po zgražanju javnosti celo večkrat javno obljubili: če pornografija ostane na T2, bomo družbo prodali. Tega niso storili, ker bi pri tem izgubili preveč denarja. Prvo dobiček, potem morala, je obveljalo v RKC.
    Na koncu so jim družbo T2 le odvzeli in so jo izgubili. Kdo vse se še danes spreneveda? T2 je delovala legalno, a v nasprotju s cerkvenim naukom, v nasprotju s tem, kar cerkev drugim zapoveduje. Pogubna dvojna morala. Nihče ni za to dvojno moralo, ki je rezultat pohlepa, dejansko prevzel odgovornosti, nihče ni poklican na odgovornost. Greha ni več? Vsak lahko krši zakone, bo le pokora? Med nadzorniki Zvona Ena je bil tudi dr. Janez Grilj, ljubljanski, sedaj novomeški klerik, bivši direktor Družine, ki v njej zdaj veselo piše vice.
    Škofje so spet »ugledni«. Politike to seveda ne moti, saj je odgovornost le še floskula med elito, ljudstvo pa vse plača. V Sloveniji pa je akutno pomanjkanje odgovornosti, predvsem voditeljev ljudstva. To dokazuje ravno sprenevedanje politike o odgovornosti, kdo vse je povzročil »bančno luknjo«. »Če ne bi hazardirali, ne bi zašli v ta položaj,« pa je jasen dr. Jože P. Damijan.
    Slovensko okrožno sodišče je nedavno potrdilo, da je bil podpis kardinala Rodeta pod pogodbo, s katero je kot ljubljanski nadškof za razkošno obnovo dvorca Goričane namenil 2,6 milijona evrov brez dovoljenja Svetega sedeža in s tem kršil kanonsko pravo, pristen. Je ljubljanska nadškofija sprožila kakšen postopek? Ali je kakšen klerik v Sloveniji morda javno kritiziral kardinalovo početje? »Odgovornost do naroda se začne v postelji,« je pred leti odmevala izjava kardinala dr. Rodeta. Pa menda se odgovornost ne konča kar tam?
    Ali je kakšen organ RKC že sprožil postopke za ugotovitev odgovornosti za nastalo finančno škodo in za očitno kršitev nauka RKC, to je za nedopustno dvojno moralo odgovornih, da je cerkveno podjetje prodajalo greh oziroma prodajalo in razpečavalo pornografijo, samo da bo dobiček?
    Bo vodstvo Cerkve kdaj odgovorilo, ali spoštuje pravila demokracije?
    Franc Mihič, Ribnica
    https://dnevnik.si/1042760630/mnenja/odprta-stran/banke-so-krive-skofje-pa-nic
    P.s.:
    Etičnost in odgovornost gospodarjenja slovenske RKC?
    https://www.dnevnik.si/1042709551

    G. dekan dr. Andrej M. Poznič, moralni teolog, pa tem pa niti ene besede?

    • Zdravko

      Rode o poimenoval zgolj »lokalni spodrsljaj«.
      ==========
      Rode je izjavil “spodrsljaj, velik spodrsljaj”.
      Ti ves čas samo širiš nesramnosti, zato ti pa Dnevnik objavlja.

  • Zdravko

    In potem Franci napiše komentarje petkrat daljše od avtorjevega članka. ….

    Za svobod se bo treba boriti. Za čast in pravico tudi. In medtem ko nesramnosti na sodišču cvetijo, vladajo nam ženske, imamo res še veliko dela. Tudi mene grabi malodušje, da se ne da storiti nič. Kako popraviti množico nepoštenih zakonov? Verjetno s propadom države. Verjetno tako, da bo meja med Italijo in Avstrijo vzdolž Save. Če bo Bog tako hotel. Ne vem. Vem pa, kako je meni težko doseči pravico, pa naj bo v š etako majhni stvari. Vse, samo da se ne zgodi pravica. To je že prav načelo naše oblasti, a da ne rečem tudi naroda. Pravica velja za hinavščino.

  • Pa kako doseči …
    Zavedanje, da smo pred zakonom vsi enaki ?
    Pa zavedanje, da nimamo drugorazrednih državljanov, katere naj se obravnava po principu, če nisi naš imamo zate drugačna pravila ?
    Kako zavedanje, da smo en narod z eno zgodovinsko resnico, in ne z dvema ?

  • Franc Zabukošek

    Spoštovani avtor in komentatorji.

    Znan je Slomškov rek: “Skrbi manj govoriti in več dobrega storiti”!
    Za svobodo si je treba prizadevati z uveljavljanjem Ustavnih pravic in jih zahtevati od organov oblasti, zlasti demokratične države.
    Tega se večina komentatorjev tega spleta ne drži, ampak se poslužuje “socialistične samouprave” v debatiranju med seboj in ne z avtorjem.

    O domovini in svobodi lepo pove Oton Župančič, kar je napisano in zlorabljeno na spomeniku partizanskim herojem pred DZ.

    Ker se to tiče vsakega od nas državljanov, še apel našega velikega psihoterapevta prof. dr. Antona Trstenjaka z groba v Gornji Radgoni ;
    “Vkup držimo, zdaj gre za človeka!!”

    Gospodov mir naj bo z nami !

    • Zdravko

      Ste kdaj v življenju dosegli pravico, v čemerkoli?

      • Franc Zabukošek

        Spoštovani Zdravko !
        Sem dosegel tudi v totalitarizmu 80. let z vztrajanjem na resnici in poštenju.
        Vedeti pa morate, da pravica ni absolutna ampak se deli med deležniki v času in prostoru.
        Demokracija pa omogoča tak postopek, pravica pa se dosega z zahtevo in upravičenostjo.
        Vse premalo se sklicujemo na Ustavo in preveč še samoupravno debatiramo in komentiramo, se žalimo in omalovažujemo itd.
        Zato naj velja Gospodov mir med nami !

        • Zdravko

          Vračam spoštovanje nazaj.

          Ob tem sem se spomnil kaj sem preslišal v nekem lokalu, kjer so za sosedno mizo sedeli vrhovni sodniki: Vse lahko narediš, kar hočeš, vse naredi, samo da NE bo po pravu.

          Ne vem ali je tako tudi pri drugih narodih in če ni, jim zelo zavidam. Pri nas se moraš sramovati pravice. Češ kaj bi rad, hudobnež. In temu pritrjujejo celo sodniki sami!

  • Če je sin omenjenega Staneta Dolanca, torej Igor končal pri SDS kot kandidat te stranke za trboveljskega župana, potem za AMPozniča mogoče vseeno obstaja upanje ( možen je sicer tudi obraten sklep, da še naprej obvladujejo vse; menda je bil omenjeni profesionalno v udbi).

  • Vsekakor po mojem ostaja upanje vsaj glede drugačne razsodbe v zvezi s kočevskim procesom na ravni ustavnega sodišča. Kolikor poznam Klemena Jakliča, se mi zdi, da bo, ( ne glede na to, kakšen je njegov osebni odnos do partizanstva oz. do usode vaških straž s Turjaka in četnikov iz Grčaric, ki ga ne poznam) takratni proces v Kočevju s strani partizanskega “sodstva” raztrgal kot nelegitimen in prava nevreden. Podobno kot je že očitno bilo stališče Marka Šorlija in Barbare Zobec, ki sta na vrhovnem sodišču očitno ostala osamljena. Dvomim, da na ustavnem sodišču ne bi prepričali večine, da tisto sojenje ni bilo korektno.

    • Zdravko

      Pri tem je pomemben tudi obseg zahtevka tožnikov, ker sodišče odloča v teh mejah. In kolikor poznam odvetnike, ne boš našel odvetnika pri nas, ki bi posegel tako visoko, da bi resno izpodbijal legitimnost sodišča. Ga ni junaka. Zato je zame cel Zakon o popravi krivic navadna farsa pravičnosti. Morda bi s kakim odvetnikom iz tujine uspel. Naši odvetniki tega poguma nimajo.
      Ko je bil Ljubo Sirc obsojen na smrt, mu je njegov lastni odvetnik rekel, “da se je slabo branil”. Odvetnik, ki ga je branil, je stranki očital, da se je slabo branila.

      • Jaz mislim, da bo gospa, ki želi oprati čast svojega očeta in dobiti sodno zadoščenje, šla naprej do ustavnega sodišča. Če je doslej zadevo gnala do vrhovnega. Logično bi bilo. Vsekakor ima boljše možnosti na ustavnem sodišču. ( Tisto s Sircem je bilo pa v norem obdobju jugoslovanskega stalinizma. Taki časi so vendarle mimo.)

        • Zdravko

          Jaz ji zelo želim, da bi ji uspelo. Rad bi kaj več vedel o tem, a pri nas se poroča samo v kontekstu slavospevov levice, da ni bilo nobene revolucije, ampak je vse bila spontana borba naroda za svobodo…

  • Zdravko

    In mimogrede, pravico lahko vidimo vsaj v filmih. V Sloveniji ne znamo posneti niti filma s tako tematiko. Noben naš umetnik, noben naš avtor ne govori o tem. Vsaj ne od ’45 dalje.

    • V Sloveniji obstajajo tudi pošteni in pravični sodniki. Ti sodijo po zakonih. Sam imam s sodišči dobre izkušnje.

      Seveda bi bilo pa čisto drugače, če bi šlo za ideološko občutljivo temo ali če bi imel na drugi strani koga izmed nedotakljivih. Tedaj ta sodnik mojega primera sploh ne bi dobil v roke.

      Del sodnikov je pokončnih in poštenih, del je nestrokovnih in osebnostno nezrelih, vodilni del pa še ni stopil iz totalitarne preteklosti. Za kršenje pravic so odgovorni zadnji in drugo navedeni. Tudi za drugo navedene so odgovorni vodilni, ker so nesposobne in nezrele (namenoma?) sprejeli na te položaje.

  • Zdravko

    Je pa odličen naslov članka. To bi moralo pisat na tablah na naših mejnih prehodih!

  • Še ena odvetnica, ga. Šikovec Ušaj, je po pooblastilu Društva Huda jama vložila prijavo na Okrožno državno tožilstvo, da to začne s postopkom pred Upravnim sodiščem za prepoved delovanja društva …

    http://demokracija.si/komentar/lucija-sikovec-usaj-ali-bo-2017-zadnje-leto-zzb-nob.html

    • Saj razumem, da so čez eno leto parlamentarne volitve, ampak tole pa že niso teme, ki bi SDS lahko koristile. Niti napram NSi.

      • Zdravko

        Zakaj praviš da razumeš, če povsem očitno ne razumeš?!

      • Kaj ima ta tema z volitvami ?

        • Zdravko

          Zlobni cinik misli, da je duhovit.

        • Ali mislite, da obstaja možnost, da gre tale ovadba skozi in da bi prišlo do prepovedi ZZB NOB?

          • Vemo, da ZZB zlorablja zavedenost (nevednost) državljanov. Že četrt stoletja na prejšnjo podlago.
            Kaj meniš ?

          • Kako zlorablja? Ne vidim nobene možnosti, da bi lahko prišlo do prepovedi delovanja ZZB NOB.

          • V prispevku, link Demokracije, je vse temeljito pojasnjeno!

          • V Sloveniji žal ne, ker so komunajzerski sodniki, ki so nedavno potrdili montirani proces.

            Sicer pa so vse šanse, da se ZZB prepove.

  • Ampak morate pa verjetno le priznat, da v kontekst članka, ki želi biti klic k svobodi, ne “paše” ravno zahteva za prepoved nekega veteranskega društva – četudi ZZB NOB, pa naj je njegova vloga v preteklosti ali sedanjosti še tako sporna, zoprna, nazadnjaško represivna ipd. Tudi v zahodnih državah delujejo veteranske organizacije s tradicijo prokomunističnega odporništva oz. partizanstva.

    Skratka, zahteva po prepovedi je neprimerna in pretirana. Primerno bi bilo pričakovanje, naj se ti svoje mitingaštvo, če že ne morejo brez njega, grejo na lastne stroške in naj po potrebi tudi odgovarjajo pred sodnimi instancami, npr. kadar verbalno zaničujejo soljudi ali grozijo ljudem in demokratični družbeni ureditvi, kadar se javno pojavljajo v okviru svojih mitingov z orožjem ipd.

    • Zdravko

      Tam komunisti niso zmagali. Zato lahko tudi kaj praznujejo. Tukaj pa so zmagali in so te proslave ratale že naravnost pijane orgije zgodovine in politike. Seveda, prepoved bo uspela tako kot ovadba Kučana, čeprav je dokazov veliko. Že samo društvo Huda jama daje ovadbi precejšnjo težo. Ali naj res praznujemo Hudo jamo? To je že povsem pervertirano. To ni več neka veteranska organizacija, ampak res direktni promotor revolucije. In to ni prav in si zasluži prepoved. Tako kot bi prepovedali proslavljanje tretjega rajha. Jaz jim privoščim, da vsaj veliko prahu dvignejo, da bodo nekateri morali vsaj dihati skozi robec. Dvomim pa da bo to šlo preko državnega tožilstva. Bi bilo bolje verjetno skozi zasebno tožbo, morda. Ne bi se mogel odločiti, zato pa podpiram kar so naredili.

    • Zdravko

      Jaz bi jih rad spoštoval. Ampak če bi oni slavili zavezništvo z angleži in američani bi to podpiral. Tudi za državni denar. To bi bila vrednota NOB. Ampak ne, oni proslavljajo svoj neodvisni boj za revolucijo. In to je pa že naravnost nesramno, to je pa že vprašanje javne morale.

    • IF, žrtve teh grozodejstev oz. njihovi otroci, ki se nismo uspeli rehabilitirat in si ustvarit normalnega življenja, najbrž posledice le-teh precej drugače dojemamo.

    • Amelie

      Spoštovanje bi si zaslužili, če bi se distancirali od komunozma.
      Javno to povedali.
      In to ponavljali dokler ne bi narod dojel, da so bili ali zavedeni oz. da preprosto niso poznali ozadja, pod katerim vplivom so delovali.

  • Znak oženja prostora svobode je nedvomno tudi prva prepoved glasbenega dogodka v času slovenske državnosti, to je koncerta Marka Perkoviča v Mariboru. Eno najbolj škandaloznih represivnih odločitev po mojem v celotnem obdobju 25 let. Kot podobno škandalozen vidim seveda proces in zapor vodje opozicije s sodbo brez vsakih dokazov in ob stalni kršitvi procesnih pravic obtoženih. Tudi odvzem njegovega poslanskega mandata. Nenazadnje tudi odločitev vrhovnega sodišča, ki jo komentira članek, da s kočevskim partizanskim “sojenjem” vaškim stražam in četniškim enotam ni bilo nič narobe, en velik represivni škandal ali vsaj zmota.

    Thompson bi s precejšnjim delom svojih pesmi lahko nastopal na festivalih krščanske duhovne glasbe. Upam, da ga kateri slovenski organizatorji takih dogodkov tudi povabijo. Ali da ga povabi Stična mladih ali vsaj katera slovenska župnija ali hrvaška katoliška misija pri nas. Vsekakor je nujno pokazat( tisti levici, ki misli, da je abonirana na vladanje in vsakršno teroriziranje drugih ljudi), da si ne pustimo več jemati svobode.

  • Lucijan

    Pozničev članek je perfektna analiza, še zlasti zato, ker ne gre samo razumsko, tu notri je tudi srce. Meni je v bistvu nerazumljivo, kako malo ljudi, tudi v demokratičpni sferi, razmišlja tako izostreno. Zame to, kar je napisal Poznič, ni eno izmed mnenj, ampak pravo izhodišče, s katerega bi se morali začeti pogovarjati. Berem zgornje komentarje, redko kdo se tega zaveda, vsak hoče še nekaj povedati, ne zaveda se, da iz vsega dela godljo, pomaga k nevtralitzaciji izjemno izostrenega pogleda, ki je praktično resnica. Prav tako mi je žal glede Pavla Ferluge. Tako kot Poznič eden redkih publicistov, ki gre do konca. Oba govorita čisto resnico, a sta s takšnimi poljubniumi komentarji postavljeno samo v dolgo kolono različnih mnenj in tvorita mavrico demokratične misli. Ferluga, Poznič in še nekateri so akterji, ki jih je potrebno vzeti veliko bolj resno, najresneje, tako rekoč za ideologe demokracijwe. Njihov pogled je prava odskočna deska za spremembe.

    • Amelie

      Se strinjam !
      Ker resnica je samo ena.
      In edina, ki daje svobodo vsem.

  • Franc Mihič

    Zakaj ne znamo biti gospodarji na svojem?
    Vredno razmisleka in ravnanja, delovanja!?
    http://www.publishwall.si/franc.mihi%C4%8D/post/300046/vredno-razmisleka-in-ravnanja-delovanja

    • Lucijan

      Franc Mihič, ti imaš očitno nek problem. Ne zavedaš se, da ljudje danes niso več naivni. Kaj pomeni vse to, kar nam prinašaš? Nakladaš in nakladašč. Poltem daješ v svoje nakladanje neke povezave, kjer nas spet čaka neskončno nakladanje. Jaz se že dolgo sprašujem, kdo si ti. Mogoče ti nisi KDO, ampak KAJ?

      • Da niste vi, gospod Lucijan malo nestrpni. Oziroma, ali se vam ne zdi prav, da je gospod Mihič preje prišel do boljše resnice kot vi?

        • Lucijan

          Alfe, ti si itak provokator. Samo ne reci mi, da ti prebereš vse od Mihiča. Pa ta človek bi lahko napisal eno knjigo na dan.

          • Zdravko

            Samo da ga nikjer ne objavljajo razen v komi medijih in v komentarjih na časniku. 🙂

          • Ad hominem (napad na človeka)

            Ad hominem ali argument proti človeku je argument, ki poskuša spodbiti trditve ali sklepe z napadom na osebo, namesto na argument sam. Verniki bodo pogosto uporabili to zmotno logiko pri spodbijanju argumentov skeptikov s trditvijo, da so skeptiki polni predsodkov. Vendar se morajo tudi skeptiki paziti, da ne zapadejo v ad hominem, rekoč, da so trditve vernikov v NLP brezpredmetne, ker so ljudje, ki verjamejo v NLP, nori ali neumni.

            Primer št. 1
            Ker si neizobražen, tvoja trditev že ne more biti resnična!

            Primer št. 2
            Ker bi Mihič lahko napisal vsak dan knjigo, nima prav.

            Primer št. 3
            Ker je AlFe provokator, nima prav.

          • Lucijan

            ja, Alfe, takšni ste komunisti. Pri svojih sovražnikih vidite vsako najmanjšo dlako kot ad hominem, s klanjem tisočev, stotisočev in milijonov ste se opa ‘seznanili’. Daj, ti si samo malo manjšui nakladač. Povej raje kaj misliš sto milijonov komunističnmih žrtev. A je to ‘ad hominem’ ali kaj drugega?

          • Na, sedaj sem pa že komunist. Vidim, da ste pogovor z nalepkami namesto z argumenti razvili do skrajnosti. To je tipična komunistična šola: najprej diskreditacija nato eliminacija. Vendar slednjega Janšisti ne zmorejo.

    • g Mihič ..” Zakaj ne znamo bit gospodarji na svojem” ?
      —–
      Tudi sama sem pomislila da bi bila to lahko provokacija, kot meni g. Lucijan. A bolje da ne izhajamo iz tega. Recimo da je pismo napisano iskreno …
      g. Mihič, sem upala da na gornjo dilemo nimate več vprašanj ?!
      Sicer pa se moramo vprašat, kako je bilo v teh naših krajih med obema vojnama ? Dejstva nam kažejo, da so bili tisti, ki so znali “gospodariti” umorjeni ali pa pregnani v tuje kraje.
      V času od konca druge vojne se piše zgodovina pa nekoliko drugače. Da je šlo za skrbno selekcijo, da lahko gospodari le prvorazredni kader, so bile pa tudi izjeme ki so se vsaj navidezno prilagodile.
      Kaj po vseh teh dejstvih lahko pričakujemo oz, kako si vi predstavljate sestop iz komunizma, brez da bi karkoli spremenili ??

      • Še bistveno, kaj pa teh zadnjih 25 let v demokraciji ?
        Vaši prijatelji so upravičeno v skrbeh. Ker skrito očem javnosti poteka nekaj, kar si leta 90 niti v sanjah ne bi mogli predstavljat.
        Kaj ?

        • Kaj? Ponovno obujanje komunizma.

        • Franc Mihič

          Zaradi partijskega volilnega sistema, ko izbiramo samo med partijami, ne izbiramo pa kandidate za poslance, le šef partije odloča kdo bo izvoljen in ga za to postavi visoko na glasovnici, se voli kimavce, ne pa kritične razgledane ljudi in negativna selekcija cveti in vse duši. Pod vladavino kimavcev in nesposobnih ni svobode in razvoja, le razkroj se nadaljuje. Žal.

          • Pravite, da se je opozicija strinjala s takim partijskim volilnim sistemom ?

  • Franc Mihič

    Strinjam se g, Poznič,”Tam kjer pa vladajo komunisti, ni svobode. In zato se po četrt stoletja svobode zdi, da se res moram posloviti od nje.”

    Kako pa je potem vseeno mogoče, da so in ste na desnici vsi tiho, ko eni zopet doživljamo cenzuro v občini Ribnici,kjer od osamosvojitve dalje komunisti nikoli niso bili na oblasti, temveč najdlje SDS, kje sta poslanca Jože Tanko in Ljudmila Novak, pa komunistične manire ne motijo “demokrate”, saj jih celo uporabljajo? Kdo neguje vrednote komunizma?
    Cenzura ribniškega Rešeta kot v času enoumja
    DNEVNIK, 6. marca 2017

    https://dnevnik.si/1042764689/mnenja/odprta-stran/cenzura-ribniskega-reseta-kot-v-casu-enoumja
    Cenzura v ribniškem Rešetu
    Zaradi posegov v lokalni časopis odstopila urednica Rešeta.
    Simona Fajfar
    Delo, pet, 03.02.2017, 08:00
    http://www.delo.si/novice/slovenija/grobo-vmesavanje-politike-v-lokalni-casopis.html

    • Franc Mihič

      Zakaj polresnica o Angeli Vode?
      ONA, 17. januar 2017

      Nacionalni Radio Prvi je bil pristranski in je zavajal državljane, ko je v četrtek 5. januarja, v oddaji »Na današnji dan«, spomnil Slovence zgolj na to, da je bila na ta dan rojena Angela Vode, ki je bila slovenska intelektualka, borka za slovenske narodne pravice, defektologinja, učiteljica prizadetih otrok, pobudnica gibanja za pravice žensk, socialistka, ki je bila v taborišču Ravensbrück in nato leta 1947 na Nagodetovem procesu obsojena še na prisilno delo, in da je bila ta obsodba l. 1991 razveljavljena, to je po njeni smrti.
      Niti besede pa nacionalni radio ni zmogel o tem, da je bila Angela Vode ena prvih komunistk v Sloveniji, da je bila v sporu z vodstvom Komunistične partije Slovenije, ker se med drugim ni strinjala z nekritično podporo slovenskih komunistov Stalinu. Obsojala je pakt med nacistično Hitlerjevo Nemčijo in Stalinovo komunistično Sovjetsko zvezo. Kmalu po začetku vojne je bila izključena iz Komunistične partije Slovenije. Po vojni je bila torej leta 1947 obtožena narodnega izdajstva in obsojena na dvajsetletno zaporno kazen. Izpuščena je bila po šestih letih leta 1953. Po izpustitvi so ji bile odvzete državljanske pravice in trajno prepovedana pravica do dela in lastnega zaslužka. Do smrti leta 1985 so jo preživljali sorodniki. V tem času je skrivaj napisala knjigo Skriti spomini, ki je bila izdana po njeni smrti. V knjigi opiše razmere med drugo svetovno vojno, zakulisna dogajanja v komunistični partiji, bivanje v komunističnem zaporu in životarjenje po izpustitvi. Do smrti jo je nadzorovala UDBA.
      Ali res ni že potrebno spoštovati celotne resnice o njej in spoštovati pieteto Angele Vode?
      Franc Mihič, Kosovelova 2a Ribnica
      OPOMBA:
      Prispevek »Zakaj polresnica o Angeli Vode?« je objavljen v ONI, ki je priloga DELA in Slovenskih novic, a ni bil primeren za objavo v ribniškem občinskem glasilu REŠETU.

      • Za Nacionalni radio Prvi smo že večkrat brali, da so tam celo hujši kot na nacionalni TV ?!
        Se pa strinjam s kritiko o poročanju.

    • Dnevnik, Delo, RTVS in podobni režimski mediji dokazano prikazujejo prirejeno resnico. Laži, polresnice, enostransko poročanje, zamolčanje tega, kar stvari postavi v drugačen okvir so pri njih stalnice. Neverodostojno poročanje je njihova značilnost. Zato pogosto ni mogoče ugotoviti, kdaj gre za laži in kdaj ne.

      Zato opiranje na njihovo poročanje nima nobene teže niti nobenega smisla. Razen seveda, če želimo še sami zavajati.

      • Franc Mihič

        Kaj nakladate v prazno, blatite na splošno! Kaj je laž v teh prispevkih povejte jasno, sicer so tako počeli ravno komunisti!

      • Franc Mihič

        Privzgojena kultura in vrednote, predvsem revolucije in ene same nezmotljive in nedotakljive partije , tudi cerkve(!), onemogočajo Slovencem zamenjati nesposobne voditelje, posvetne ali cerkvene, ki nas vodijo ne glede na rezultate, saj gre vendar za naše….,Kučane, Janše, Strese, škofe…, nedotakljive voditelje “po meri ljudi”….

        Krivi so vedno drugi, tuji ali domači izkoriščevalci, pokvarjenci, hudič, samo naši voditelji ne, …..

        Za to poskrbijo ti voditelji v kulturi enopartijskih družbenih sistemov, -enoumja-, saj prava je lahko samo ena partija, ena cerkev, vse druge pa so zgrešene, celo sovražne, treba jih je uničiti…., šele potem pride na vrsto “graditev nove boljše družbe”….

        Za uničevanje političnih nasprotnikov se uporablja “znanje za uničevanje za vsako ceno”, ki pa ni uporabno za graditev boljše demokratične družbe, kjer so vsi enakopravni…

        Ni res, da Slovenci nismo sposobni vodenja, saj drugače ne bi obstali stoletja.

        Strinjam pa se:
        Slovenija je obglavljena kura.
        Slovenija nima elite.
        Komunizem je težil, da elite izreže.
        Genialni primitivci iz gozda ( Marinko..) so težili, da pravo odmre. Pravo je bilo pastorka univerze.
        Slovenija nima vodstva, nimamo nekoga, ki bi mu sledili, nimamo nekoga, ki bi ga spoštovali.
        Slovenija je že dolgo obglavljena kura.
        Po 50 letih komunističnega sekanja, Slovenija nima pravega vodstva, ki bi ga ljudje spoštovali.
        Slovenija ni sposobna sprejeti nekoga, neko stranko kot vodstvo, kar je povzročil komunizem.
        Bistvo pravne države je, da na hiter, učinkovit, legitimen način vzpostavlja stabilnost.
        Problem slovenske pravne države je personalna sestava profesije in sodstva.
        Islandci gradijo nov zapor, ker se jim je zbudil imunski sistem- morala.
        Moralne norme se asimilirajo ali ne.
        Predvsem v tranzicijskih državah se ne ponotranjijo moralne norme.
        Kaj je prav in kaj ne, asimiliramo v otroštvu, zakoni nič ne pomagajo!«
        Mnenje sodnika v Evropskem sodišču za človekove pravice prof. dr. Boštjana M. Zupančiča v oddaji 20 let parlamentarizma na RTV SLO, TV2 26.12.2012, ob 10.10h.
        Vredno razmisleka in ravnanja, delovanja!?

  • Franc Mihič

    Svoboda ne sme umreti, a vsa desnica in njeni mediji tajijo in kot grob molčijo o tem članku, ki pove resnico!
    Ne pozabimo, kdo vse in kako je zagovarjal tajkunizacijo!

    http://hubert.blog.siol.net/2013/12/20/ne-pozabimo-kdo-vse-in-kako-je-zagovarjal-tajkunizacijo/

  • Franc Mihič

    G. Poznič pravite.”Pogrešal bom svobodo a boril se bom zanjo. Še bom mislil s svojo glavo. Še bom brez nagobčnika govoril resnico.”

    Strinjam se z vami!

    Vsi politiki že 20 let molčijo, levi in desni,tudi cerkev, ko se je in se še krade zaposlenim del plače, prispevke,a država jim bo zmanjšala pokojnino, namesto da bi poskrbela, da prepreči krajo njihovelastnine. to je zaslužene plače.
    To ni svoboda za poštene državljane, temveč za nedotakljive tatove, skregano z vso moralo in namenom države, ki naj bi ščitila poštene državljane.

    • Precej težke obtožbe. Kaj od tega je res in kaj ni, si jaz ne upam sodit.

      • Franc Mihič

        Ko vam ne bodo plačali prispevkov, ne da bi vas vprašali in boste prejemala nižjo pokojnino, boste zagotovo prav sodila!
        Neplačani prispevki, nižje pokojnine?
        Kar slovenski izvoljeni demokrati ne zmorejo ali ne dojamejo, bi vsaj levičarji končno poskrbeli, za kar so v “gnilem zahodu” uzakonili demokrati, to je, poskrbite za zakonske dopolnitve ali spremembe, da bo država izterjala od delodajalcev že zaslužene prispevke zaposlenih, ki jih je zadržal delodajalec, jih ukradel delojemalcu in ogoljufal tudi državo, saj ji ni nakazal, kar bi ji moral. Vsa politika pa je že desetletja tako pokvarjena, ali nesposobna, da ne ve kaj dela in ščiti delodajalce, ki ukradli kapital-del zaslužne palače delojemalcu, katerega celo sankcionira, saj bo imel nižjo že mizerno penzijo, kar bo izvedel šele ob upokojitvi.
        Neplačani prispevki, nižje pokojnine?
        DNEVNIK, 16. januar 2017
        Ko vlada RS sporoči »vsi, ki jim delodajalci niso plačevali prispevkov, bodo imeli nižjo pokojnino,« so tiho vsi poklicani in plačani, oklicani, da se borijo za pravično in socialno državo. Zato državljani to moralno tragedijo »socialno čuteče in (ne)pravične« države prava gledamo že desetletja. Tudi 9. januarja 2017, v Dnevniku na TV Slovenija, v katerem je bilo nazorno prikazano očitno izživljanje delodajalca nad obupanimi brezmočnimi delojemalkami, ki s svojim delom celo služijo prav državnemu javnemu sektorju.
        V rokah drže plačilne liste, na katerih delodajalec sporoča, prispevki so plačani, a prizadete ugotovijo, da delodajalec že dve leti ni odvedel njihovih prispevkov Fursu, a ta ne ukrepa, čeprav ni prejel denarja, ki mu pripada. Skratka, goljufija pred očmi vseh treh vej oblasti in pred javnostjo. Država je določila, da delodajalec odvaja prispevke za delojemalca njenim pristojnim ustanovam. Te državne ustanove, Furs, ZPIZ itd., so prve in edine dejansko seznanjenje s tem, ali je delodajalec odvedel oziroma ali je vplačal zaslužene prispevke delavcev. Zato so odgovorne, da izterjajo prispevke, ki pripadajo državi in jih je delavec že zaslužil ter je na plačilni listi obveščen o izvršenem plačilu delodajalca.
        Država je določila, da delodajalec sproti obvešča delojemalca s podatkom na plačilni listi, kako dejansko odvaja prispevke državnim ustanovam. Država, zakonodajna, izvršna in pravosodna oblast, pa že desetletja in še vedno, vsej javnosti in civilni družbi na očeh, dopušča, da ji delodajalci ne plačujejo prispevkov, čeprav so prispevki zaslužek, del plače delavca, njegova osebna lastnina. To je kratenje ustavnih lastninskih pravic delavcev, delojemalcev, kar je pred leti ugotovilo tudi Ustavno sodišče RS. Zakaj oblast tega ne upošteva? Država je neodgovorna ali brezvestna, ko dopušča delodajalcem prevaro, goljufanje delojemalcev, in to brez vsake sankcije.
        Državna oblast je neodgovorna in krivična, ko celo trdi, da bo vsak, ki ob upokojitvi ne bo imel plačanih prispevkov, prejemal ustrezno nižjo pokojnino, čeprav prav oblast ni poskrbela za vplačilo ali izterjavo prispevkov. Država, zakonodajna, izvršna in pravosodna oblast, je tako samo na videz »v službi vsega ljudstva«, saj delojemalcem ob upokojitvi hladnokrvno dokončno zniža pokojnino, namesto da bi sama poskrbela za to in izterjala tisto, kar ji pripada in ji je delavec dal na razpolago, delodajalec pa je to zadržal, dejansko ukradel. Kaj o tem meni Karl Erjavec in DeSUS, ki »skrbi za upokojence«? Kaj pa SD? Koliko upokojencev bo še oškodovanih in bo imelo nižje pokojnine, čeprav niso nič krivi? Kdaj se bo to končalo?
        Franc Mihič, Ribnica

        • Gotovo bi bolje poznala situacijo, če bi lahko zaupala poročanju medijev.
          Sklicujete se na nekatere kazalce, o katerih težko sodim, saj ne poznam podrobnosti.
          Tudi če bi se to meni zgodilo kot namigujete, ne vem če bi obtožila kar desnico in cerkev. Smo namreč spet pri problemu medijev (kot je zgoraj opisal tine).
          Se pa strinjam da niso brez napak.

          • Franc Mihič

            Niste nikoli videli človeka, ki je o tem govoril v živo na TV? Oddaj je bilo ogromno.

            Neplačevanje prispevkov za socialno varnost je kaznivo
            DEMOKRACIJA, Četrtek, 04 Avgust 2011 09:02

          • Ne speljujte te debate !
            Za problem v zvezi z neodvedenimi prispevki zaposlenih seveda vem.
            Vemo pa tudi kdo je na oblasti vsa ta leta, ko to goljufanje poteka !

          • ???

            Res je, da so komunisti in njihovi mladiči bili veliko večino časa na oblasti. Res pa je tudi, da moramo “v borbi za svobodo” nekaterim našim povedati, naj se umaknejo s pozicij, ki jih zasedajo. Ker bolj služijo komunistom in njihovim mladičem kot nam. In slednje dela gospod Mihič.

      • Pater Branko Cestnik je prvi, ki je opozoril, da je Cerkev postala največja distributerka pornografije. Več na https://www.dnevnik.si/1042764534/slovenija/branko-cestnik-ce-opustimo-gostoljubje-opustimo-temelje-svetega-pisma-

        Je to tudi nakladanje nekega Ribnčana, ki sliši na ime Franc Mihič?

        • Lucijan

          Amelie, ne se sekirat. Alfem Mighič itd – primitivni provokatorji provokatorji.

          • Lucijan

            Alfe, Mihič … računalnik mi nekaj nagaja

          • Da, gospod Lucijan. Nekateri z desne se morajo umakniti s pozicij, ki jih zasedajo. Ste se našli med njimi?

  • Franc Mihič

    Tabu tema vodstva cerkve in desnice:
    Etičnost in odgovornost gospodarjenja slovenske RKC?
    http://hubert.blog.siol.net/2015/03/17/eticnost-in-odgovornost-gospodarjenja-slovenske-rkc/

  • Joze BONIFARTI

    … odličen dopis g.Pozniča

    Mnogo se nas sprašuje kako to, da pomladniki “demokratično” dovoljujejo prirejanje zakonodaje in NAKLEPNE PREVARE !?

    In demokratično “čakajo na naslednje volitve”.

    Preglasovanje in celo ropanje, prirejanje zakonodaje, kršenje osnovni človekovih pravic ni “demokratično” !?

    To so prevarantje in sodelujejo v NAKLEPNI PREVARI državljanov Slovenije, kar vodi celo v zasužnjevanje !

    Smo že kar blizu zasužnjenja.

    Vam je znano :

    – Kaj pa moremo ?

    – Saj pa nič ne moreš ?

    – ukinili so služenje vojaščine in ljudje se več niti ne bomo vedeli braniti !
    ……………………………….
    – pravkar zbirajo podpise, da bomo lahko na referendumu glasovali o jasno vidni NAKLEPNI PREVARI – a nas lahko nategnejo ali NE !!!
    ……………………………….

  • Joze BONIFARTI

    … g.Franc MIHIČ, dobro ste jim nastavili ogledalo.

    Ko zmanjka argumentov pač nekaj pišejo,
    prizadevajo si da zvodeni, skušajo zmanjšati težo napisanega in odvračajo pozornost.

    LOPOVOM pomagači pač.

  • Franc Mihič

    Kako smo izgubili Slovenijo
    Ceno propadlega poskusa ustvarjanja kapitalskih mogotcev brez lastnega denarja bomo vsi plačevali še leta.
    https://www.dnevnik.si/1042616485

    Delo, 9.februar 02
    Ali sploh hočemo slovenske kapitaliste?

    Cenjena novinarka gospa Mija Repovž. V navedenem članku ste zelo dobro analizirala in podala različna mnenja o menedžerskih odkupih, predvsem primer podjetja BTC Ljubljana. Menim pa, da bi se moralo več pisati o notranjih odkupih zaposlenih, saj menim, da smo vsi slovenski zaposleni po ustavi enakopravni in niso odkupi podjetij rezervirani samo za menedžerje-direktorje.
    Žal pa se v praksi še vedno pojavljajo primeri oziroma ob tem vprašanja, ali bomo Slovenci dopustili turbo-kapitalizem, ali pa celo kapitalizem ruskega in argentinskega modela, kjer za »močne in pametne« zakoni očitno ne veljajo? Politika sicer javnosti že vrsto let govori o tržno socialni ekonomiji, kjer naj bi nam bile vzgled nekatere evropske države, na primer Nizozemska, Irska, Danska, Finska. To so majhne, a visoko razvite države s tržno ekonomijo in visoko razvito socialno in pravno državo.
    Profesor dr. Prašnikar iz EF-Ljubljana je že lani javno izjavil, da so problem lastniki, predvsem institucionalni, pidovski oz. njihovi nadzorni sveti. Člani so večinoma postavljeni po politični pripadnosti vladajoče pozicije, večinoma ne glede na njihovo profesionalnost in ustreznost. Tudi profesor dr. Ribnikar ugotavlja, da je zatečeno stanje v nadzornih svetih delniških družb neustrezno in neučinkovito. Nekdanja direktorica SDK Romana Logar je o tej problematiki nedavno javno zapisala: »V BTC se je dogodil nenavadno veliki notranji prevzem, v katerem je prvi mož (uprave) za nekaj milijard tolarjev povečal svoj lastniški delež, ne da bi zanj sam kaj plačal« ?! Temu se po domače lahko reče…??? Navedenemu primeru menedžerskega »brezplačnega prevzema« pa se ni čuditi, saj je celo rektor ljubljanske univerze dr. Jože Mencinger pred leti izjavil in priporočil:«Če bi bil sam direktor in bi videl, da mi grozi izgubiti vse, kar imam in za kar sem se trudil desetletje ali več, bi najbrž tudi sam poskušal oškodovati družbeno premoženje«?! ( GV, 17.9.1996 in 9.4.1998) V slovenski javnosti gotovo ne obstaja dilema glede pravičnosti notranjega odkupa in notranjem lastništvu. Pri tem seveda menim, da javnost ni samo javno plačana akademska stroka. Obstajajo pa vprašanja: ali lahko postanejo slovenski kapitalisti-podjetniki samo etični, ustvarjalni in pogumni, ki poznajo svojo odgovornost do zaposlenih, kupcev, delničarjev, države in narave ? Ali pa to lahko postanejo tudi brezobzirni špekulanti ?
    Kdo sme postati kapitalist, ter seveda kako to lahko postane ? Kateri so kriteriji za ustreznost članov nadzornih svetov, ki skrbijo za gospodarjenje s kapitalom državljanov, to je njihovih delnic.
    Franc Mihič, Ribnica

    P.s.: V združenju evropskih gazel-uspešnih podjetij ugotavljajo, da podjetja, kjer delavci niso pomembni delničarji, sploh niso profitabilna !

    • Franc Mihič

      »Menedžerski odkupi so dobri le takrat, kadar menedžer sam tvega, proda svoje premoženje, ga da pod hipoteko, skratka, če ima denar. Res ne vem, ali so takšni kapitalisti kakšen prispevek k slovenskemu gospodarstvu. Našli so neko vrzel, toda Banka Slovenije bi morala po mojem mnenju, če ima še to pristojnost, prepovedati poslovnim bankam, da za jamstvo kreditov vzamejo s temi krediti kupljene delnice. Nihče teh odkupov ne bo plačal iz svojega žepa. Tako lahko naredi menedžerski odkup vsakdo«, Miran Mejak, nekdanji predsednik NS Petrola, o menedžerskih odkupih.
      Vir: Mag 29.10.2007

  • Franc Mihič

    Velika koalicija levih in desnih
    Slovensko gospodarstvo je imelo še leta 2004 najetih za le 15 milijard evrov posojil, konec leta 2008 pa že za 39 milijard evrov. Težava je bila, da je šel pomemben del – okoli 15 odstotkov – na novo najetih posojil za prevzeme, financirane z denarnim tokom podjetij. Leta 2005 je bilo objavljenih 20 javnih ponudb za prevzem, že dve leti pozneje skoraj dvakrat več (36). »Direktorji se namesto z razvojem podjetja ukvarjajo z gradnjo obrambnih zidov pred državo,« je v začetku leta 2006 govoril Herman Rigelnik. Slovenskim »nouveau riche« je šlo na roko vse: banke, ki so za njimi metale denar, Kad in Sod, ki sta serijsko prodajala naložbe, speči regulatorji bančnega in kapitalskega trga ter prevzemna zakonodaja, ki jo je Janševa vlada začela popravljati šele konec leta 2007.
    Že takrat je bilo jasno, da bo pok balona posojil, zavarovanih le s prenapihnjenimi delnicami, za sabo pustil to, čemur danes pravimo bančna luknja. Tržna kapitalizacija delnic vseh družb na Ljubljanski borzi je avgusta 2007 znašala 20 milijard evrov ali 60 odstotkov BDP. Danes so vse delnice skupaj vredne le še dobrih pet milijard evrov ali 15 odstotkov BDP. Devet desetin vseh slabih posojil v Sloveniji je ustvarilo 80 podjetij. Interesne in ideološke korenine njihovih lastnikov lahko najdemo na vseh političnih polih: v Forumu 21, nekdanji veliki LDS, strankah nekdanjega Demosa, Cerkvi… Nadzorna sveta NLB in Nove KBM je postavila Janševa vlada. Upravi sta vodila Marjan Kramar, nekdanji šef kabineta Janeza Drnovška, in Matjaž Kovačič, ki je v vrh banke v kvoti Marjana Podobnika prišel že leta 1997, na položaju predsednika uprave pa je preživel tudi Pahorjevo vlado.

  • Franc Mihič

    Zato je zelo aktualen članek Smrt demokracije oz. ugotovitve g . dr. Andreja M. Pozniča, lucidno se sprašuje: Ali ne bi bilo bolje, da bi ukinili volilne okraje in uvedli strankarske liste v volilnih enotah s pravico do preferenčnega glasu? Preprosto, pregledno in pošteno. Verjetno pa je to preveč za naše strankarske lobije. Šele tako bi volivci neke stranke lahko soodločali koga hočejo in koga ne v parlamentu!«
    http://www.casnik.si/index.php/2015/02/27/smrt-demokracije/

  • Martin_

    “… vsaka njihova vlada bolj skorumpirana in nesposobna od prejšnje.”
    —-
    Avtor pretirava. To ni konstruktivno. Najslabša vlada je bila od A. Bratušek. M. Cerar je gotovo boljši od nje in od A. Ropa. Res pa je, da sta A. Rop in A. Bratušek delala škodo manj časa kot M. Cerar.


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI