HDZ je dobil skoraj vse, kar je lahko

Aleš Maver 5.6.2017 6:40
 

Včerajšnji drugi krog pokrajinskih in lokalnih volitev pri južnih sosedih je še okrepil trend iz prvega. Sredi hude vladne krize je vladajoča Hrvaška demokratična skupnost, ki je krizo nekako tudi povzročila, dobila skoraj vse pomembne dvoboje.

Številke na Plenkovićevi strani

Od osmih županij, v katerih so volivci na volišča odšli še drugič, jih bo HDZ skupaj s partnerji vodil sedem. Tudi v osmi, varaždinski, je slavil HDZ-ju gotovo bližji “večni” Radimir Čačić. Rana seveda ostaja Zagreb z daleč najvišjim proračunom, kjer so “modri” prepričljivo izpadli že v prvo. V nasprotju s tem so uspeh na ravni županij dopolnili s prepričljivo zmago v Dubrovniku, kjer so bili zadnjih osem let v opoziciji, in s tesno, a simbolno izjemno pomembno v Metkoviću čisto na jugu Hrvaške, kjer se je rodil Most. Največ pa je vreden uspeh Andra Krstulovića Opare v tekmi za županski stolček v drugem največjem hrvaškem mestu Splitu. Tam je desni finale z Željkom Kerumom poskrbel za rekordnih, skoraj deset odstotkov neveljavnih glasovnic in Kerum grozi z zahtevo po vnovičnem štetju glasov. Tudi mostovci v Metkoviću svoj poraz opravičujejo z začasnim “uvozom” volilnih upravičencev iz Hercegovine čez mejo.

Če seštejemo vse skupaj, se zdi, da HDZ na lokalni ravni tako močan ni bil že od zadnjih lokalnih volitev v času Tudjmanovega življenja leta 1997. Naslednja štiri leta bo obvladoval vse slavonske in dalmatinske županije. Povsod je odbil Mostov izziv, še najprepričljiveje prav v najjužnejši županiji z Mostovo zibelko. V Slavoniji je po več kot desetletju praktično izločil konkurenco, zraslo iz gibanja nekdanjega hadezejevca Branimirja Glavaša. Seveda v mozaiku številnih lokalnih obračunov za Plenkovićeve ni manjkalo niti bolečih porazov. Med svojimi tradicionalnimi trdnjavami se poslavljajo od Knina in Gospića. Nista se jim posrečila naskoka na Osijek in Sisak.

Kaj pa drugi?

V HDZ-jevi senci najbolj žari novi in stari zagrebški župan Milan Bandić. Z manj kot 52 odstotki se je moral za šesto zaporedno volilno zmago (prva sega v leto 2000) potruditi najbolj doslej. Toda trenutno Plenkoviću na državni ravni ne bo povzročal prevelikih skrbi. Če je še pred meseci grmel o tem, da bo v Zagreb vrnil partizanske spomenike, je imel včeraj zvečer polna usta Boga in hrvaških branilcev, kar napoveduje, da bo v zagrebški mestni skupščini dvoril v prvi vrsti HDZ-ju in svetnikom z liste Brune Esih. Poraz levosredinske kandidatke Anke Mrak Taritaš je kljub solidnemu izplenu za marsikoga na hrvaški levici hud šok. Odnesti utegne celo predsednika njene Hrvaške narodne stranke Ivana Vrdoljaka, ki naj bi jo po mnenju mnogih potopil s svojim koketiranjem s Plenkovićem.

V opoziciji nima pravzaprav pretiranega razloga za slavje po drugem krogu nihče. Most se je profiliral kot močna sila v Dalmaciji in delih Slavonije, a mu je zmanjkal uspeh na županijski ravni in z Metkovićem je izgubil kronski dragulj. Socialdemokrati so bili le malokje v ospredju. Novi mandat reškega župana Vojka Obersnela je brez pravega sijaja, desnosredinska opozicija se mu je približala najbolj doslej. Še največ velja vnovična zmaga v Sisku, kjer je dolga leta vladal HDZ. Socialdemokratski kandidati za župane z izjemo koprivniško-križevske županije v drugem krogu nikjer niso bili res konkurenčni. Narodnjaki se morda lahko veselijo izkupička Mrak Taritaševe, a so po dvoboju nekdanjih strankarskih kolegov ostali brez varaždinske županije, predvsem pa jih tare spor o odnosu do “preslagivanja” vladne večine. Pač pa se lahko na široko nasmehneta nekdanji in novi varaždinski župan Ivan Čehok in IDS v Istri, ki je s Pazinom in Bujami dopolnil zavidljivo zbirko občin iz prvega kroga.

Kaj to pomeni?

Glede na premoč HDZ-ja in šibkost ključnih opozicijskih strank na levi sredini se slednjim pravzaprav ne bi smelo muditi na predčasne volitve. Ni namreč verjetno, da bi lahko tam trenutno iztržile kaj velikega. Tudi Mostov domet se zdi stabilen, vendar omejen. Večja težava je, da si ne Petrov ne socialdemokrati in HNS ne morejo privoščiti glasovanja za Plenkovićeve kandidate za nove ministre, ki naj bi zamenjali odstavljene Mostove. Očitno se s takšnim scenarijem sicer spogledujejo vsaj nekateri v HNS, recimo novi in stari župan Osijeka Ivan Vrkić. Manjšinski Plenkovićev kabinet bi utegnil torej biti zasilen izhod. S tem bi za opozicijo odpadlo nadležno razlaganje volivcem, zakaj nove predčasne volitve, po katerih se bo premier najverjetneje še vedno imenoval Andrej Plenković, Ivo Sanader pa je na čelu manjšinske vlade tako ali tako prebil tako rekoč ves prvi mandat.

 

 
Značke:

29 komentarjev

  • Zdravko

    Enega slovenca imajo, Obersnela, in še ta je komunist!

    • Obersnel in njegova ekipa so na tiskovni konferenci ob razglasitvi rezultat pred nacionalno TV ( HTV) peli in vzdigovali pest na posnetek “Bandiere rosse”. V rock ali punk izvedbi slovenskih Pankrtov, če se ne motim. 🙂

      Samo oni so to naredili v protest pred poročanjem TV, da Rijeka ostaja neprosperitetno nazadnjaško mesto z isto ideologijo kot od leta 1945 naprej. Pri nas velik del levice take rituale izvaja spontano, neizzvano.

    • Rijeka je skoraj edino pomembnejše mesto, kjer je SDP dobila oz. ohranila župana. Kar kaže na njeno popolno trenutno nemoč, zlasti na lokalnem in pokrajinskem nivoju ( županijskem) v odnosu do HDZ. Tudi zato bi bilo zelo nenavadno, če bi HDZjeva oblast ta hip padla. Čeprav ima Plenković ta hip velike težave z večino. In meni ostaja čudna poteza, da je iz vlade vrgel Mostove ministre in s tem nazorsko še najbližjo stranko.

  • Sarkazem

    In menda zadrt protislovenski janičar!

  • Sarkazem

    Imajo pa tudi Hrvati za župana čudnega Krjavlja v prestolnici, ne samo mi!

  • HDZ je potrdil svojo dominacijo na lokalni ravni.

    Bolj nejasno je na državni ravni, kjer trenutno nima večine v parlamentu. Plenković bi bi rad šel v koalicijo z levičarskim HNS-om in jim ob tem prepustil pripravo in izvedbo Kurikularne reforme, ki je predmet spora in ogorčenega boja med desnimi in levimi strankami in gibanji. To je bil namreč pogoj HNS-a.

    S to potezo bi Plenković dokazal, da je popoln pragmatik. HDZ bi potisnil na levo ideološko stran, da bi ohranil “stabilnost” vlade. Verjetno bi to povzročilo pravo revolucijo med HDZ-jevim članstvom in njegovim volilnim telesom.

    Kot kaže, do te koalicije ne bo prišlo, ker je menda predsedstvo HNS-a proti. HDZ-ju se obeta ali manjšinska vlada ali nove parlamentarne volitve.

  • Volilni analizi Aleša Mavra ni kaj očitat. Ne samo v slovenskih, tudi v hrvaških medijih je težko brati bolj celovito in natančno.

    Razen HDZ in lokalne istrske stranke IDS ni druge opcije, ki bi imela razlog za zadovoljstvo na teh lokalnih volitvah. Most je prepričljivo izgubil vse duele v drugem krogu s HDZjem na vodenje županij in tesno še županstvo v zibelki Mosta Metkoviću. Lahko se pohvali z Omišem in Vrgorcem v prvem krogu, nekaj svetniki v Splitu; to je pa skoraj vse.

    HDZ ima polno triumfov v drugem krogu, od omembe vrednih porazov le Knin, Gospič in Trogir. Na obali bo južno od Zadra vodil ne le vse županije, ampak tudi vsa pomembnejša mesta. Zmaga v Dubrovniku je bila sicer po prvem krogu pričakovana.

  • Najbolj vroča in nepredvidljiva je bila tekma za Split. Tudi iz Plenkovićeve reakcije je bilo jasno, da je to za njih najpomembnejša in najslajša zmaga. Ki pa še ni potrjena, ker Kerum grmi o kraji in prevari na volitvah in zaenkrat HDZ nima opcije, ki bi hotela z njo v kolairanje v Splitu ( kar se lahko še spremeni).

    Zmagovalec Andro Krstulović Opara je v bitki za zmago pretrpel nedoumljivo nizke verbalne izpade Kerumovega primitivizma ( “Šta me gledaš, majmune! Hočeš kroše?” “Pederčina!” “Gay prostitutka iz Milana!”. Celo iz njegovega imena Opara je izvlekel, da naj bi nek prednik njegovega tekmeca očitno nekoga razparal na polju in potem dobil tak nadimek). Že zaradi tega grejo Opari vse moje simpatije. Pa tudi sicer mi deluje kot nek boljši kultivirano-meščanski obraz HDZja. Čudim se pravzaprav, da je bila zmaga nad primitivnim tajkunom, ki je bil že enkrat župan in se slabo izkazal ( tudi pogorel potem na volitvah) tako težka in dramatična.

  • Sarkazem

    Če za čast in pravice Hrvatov gre,
    bo naš plodni komentator ČE,
    do zadnje podrobnosti vedel vse!

    • Zdravko

      Ko pa pri nas ni ne časti in ne pravice. Pravica velja za nepošteno, laž in krivica pa štejeta kot “življenjska realnost”.

    • A čem se za ljubljanske županske volitve zanimat, al kaj? Bi moral pa biti orng usekan, se mi zdi. Tisti, ki imate pa to veselje, pa kar izvolite …

  • Kot sem zapisal, je Mavrova analiza zelo kvalitetna. Za nasprotje temu bi lahko prispevek plačane dopisnice slovenske nacionalke, ki ni bila zmožna ali pripravljenja HDZ prepoznati kot velike zmagovalke teh volitev in je prej govorila o vseh drugih strankah kot o HDZ. Povsem je ignorirala tisto tekmo, ki je bila najbolj vroča in negotova ( in je bila na prvih mestih novic pri sosedih), to je za Split. Pri Rijeki in Obersnelu je tudi “pozabila” povedat, da so Badiero rosso ( od Pankrtov) zavrteli kot protest in v parodičnem smislu in ne v smislu resnične pripadnosti komunizmu.

    Resno lahko visoki politiki prepevajo in skandirajo na komunistične pesmi razen v Severni Koreji, v Venezueli ( ne več dolgo), na Kubi očitno bolj ali manj le v Sloveniji ( Stožice).

    • Nisem prepričan, da je bila pri Obrsnelu Badiera rossa zapeta kot parodija in protest. Bolj je bilo podobno znani prireditvi v ljubljanskih Stožicah. V navdušenju po zmagi mu je tudi ušlo, da je otroke v šolah treba “napredno” indoktrinirati.

      Na HTV-ju naj bi nekdo izjavil, da je Reka že od leta 1945 v rokah komunistov. Kar v glavnem drži. Toda komunist je užaljen, če mu kdo reče komunist.

      Obrsnelovi privrženci so navdušeni in se hvalijo, da na Reki ni prostora za drugače misleče, zlasti pa ne za domoljube, kot so Thompson, “ustaš” Hasanbegović, Bruna Esih, branitelji ipd., ki med drugim opozarjajo, da so tudi komunisti naredili veliko zločinov.

      • Obersnel je sam povedal tako, kot pravim. Da gre za parodijo, je razbrati tudi iz tega, da je pred kamerami nacionalne TV rekel, da se javljajo iz Aurore pred Zimskim dvorcem v Sankt Peterburgu ( oktobrska revolucija). Jaz komentarja na HTV, da je na Reki ista oblast od leta 1945 nisem videl ( sem razumel, kot da gre za novinarski prispevek, ne izjavo nekega občana). Sicer Thompsonu niso pustili nastopiti v puljski areni ( nastopil pa je v Istri recimo v Pazinu). Za Reko ne vem, če je res tako hudo, kot praviš. Nenazadnje je predsednica Kolinda doma iz okolice tega mesta, pa je oboževalka omenjenega glasbenika.

        • Tudi hrvaški politični analitiki (desne smeri) se nad Badiero rosso zgražajo. Dojeli so jo kot povsem resno sporočilo. Tudi videti je bilo, da je bilo povsem resno in da v trenutku sproščenosti in zanosa niso hoteli skrivati, kam spadajo. Je pa kasneje Obrsnel, ko je dojel, da so šli predaleč, stopil korak nazaj.

          Po razglasitvi rezultatov je Obrsnel intervju za HTV začel z napadom na to hišo, da je dopustila, da je nekdo (verjetno na kakšni okrogli mizi) to izjavil. To sem pa sam videl in slišal.

          V zvezi s tem, da na Reki ni prostora za drugače misleče, navdušeno pišejo hrvaške skrajno leve novinarke. Verjetno gre za isti mentalni sklop, kot pri trojici na RTVS. Te gotovo pozdravljajo Badiero rosso, kot so jo v Stožicah.

          • V Stožicah je bilo 2013 vse kaj hujšega. Tole bo ostal legendaren posnetek slovenske politične stvarnosti za zgodovinski anale, 23 let po zlomu evropskega komunizma in berlinskega zidu:

            https://www.youtube.com/watch?v=ifydoT0v3J8

            Vsaj za Petriča in Pahorja bi si mislil, da jima utegne biti nekoliko nerodno ob predvajanju takega spota. Zanimiv je posnetek navdušenega ploskanja in naklonjenih nasmehov Bratuškove ali Jankovića tam, kjer celo stari brkač Stanovnik iz ZZB ni hotel ploskati in je imel roke v obrambni drži prekrižane na prsih.

          • demaistre

            Joj, a se vam ne zdi, da malo pretiravate?

            Tista pesem Banda kravatarska je od vse manifestiacije v Stožicah še najmanj sporna. Šlo je pač za satiričen prispevek o razpasli birokraciji … besedilo je hudomušno in na nek način izraža predvsem tradicionalistični sentiment kmečkega okolja, ki ga ogroža napredek.

            Pa tudi drugače me “desne” reakcije ob tej proslavi v Stožicah še najbolj spominjajo na levičarsko zgražanje ob Thompsonu. Meni so čisto glasbeno v veliki meri všeč, čeprav se s sporočilnostjo seveda ne identificiram. Se mi zdi pa ta puritanskost (kaj smemo peti in kaj ne) zdi nesmiselna. Marsikje na Primorskem pojejo npr. Vstala Primorska tudi ljudje, ki nimajo nič s komunizmom, ki so celo bolj desni. Je pač ostanek zgodovinskega spomina na protifašistični upor. In pri tem res ne vidim problema … problem ima predvsem slovenska desnica, ki namesto da bi te sentimente kooptirala (kar bi se brez težav dalo, ker je predvsem domoljuben, manj neposredno levičarski) vodi proti njemu neko smešno vojno.

          • Če rad poslušaš komunistične revolucionarne pesmi, izvoli. Nikjer nisem zapisal, da bi bilo treba to prepovedat. Vsekakor je po mojem za zagovornika parlamentarne demokracije in vladavine prava precej razlogov za neprijetne vtise ob politikih, ki se dobro počutijo ob komunističnih revolucionarnih napevih in jim izražajo javno čaščenje.

          • Zdravko

            Kolikor jaz razumem gre za Bandiero Rosso, ne za Bando kravatarsko. Čeprav je tudi to navadna nesramnost, vredna kakšnega pijanskega žura, ne pa koncerta v Stožicah, ob prisotnosti uglednih gostov. Morda ugled gostov ni bil tolikšen, pa vseeno. Oni so celo plačali to proslavo, če se ne motim. Plačali so te nesramnosti!

          • V Stožicah je šlo ne samo okoli ene ali druge omenjene, ampak za cel venček revolucionarnih pesmi in odzive publike, tudi naših visokih politikov v prvi vrsti, nanje, kar je v 6 minutnem linku, ki sem ga dal tule, nazorno prikazano ( ne vem, ali nimaš možnosti ogleda le-teh, ali si samo ne vzameš časa).

          • demaistre

            Dragi IF, vaš glasbeni okus je seveda vaša stvar, kot je moj moja. 🙂 .. jaz sem želel bolj opozoriti na dejstvo, da je tak odnos do te proslave politično neučinkovit in celo kontraproduktiven. Lahko nam je všeč ali ne, ampak večinski del Slovencev ta glasba pač ne moti. Desnica s takim odnosom pač izpade kot nek puritanski “Spielverderber”, ki želi rušiti domoljubno protifašistično tradicijo. Prepričani seveda že vedo, kakšno je bilo dejansko stanje glede tega (da ne boste mislili, da sem nek kriptokomunist), ampak po anketah se okrog 70% Slovencev s tem identificira.

            Mnogo med njimi je dejansko socialno konservativnih, mnogo je celo ljudi, ki hodijo v cerkev, a se z domobransko dediščino pač ne bodo nikoli identificirali. Mi lahko verjamete, jih poznam osebno, nekateri so celo v mojem sorodstvu. In posledično so za slovensko desnico izgubljeni.

            Meni se pač zdi, da bi bilo mnogo bolj smiselno te folklorne reči pustiti pri miru, posebno škodljive pač niso. Za delovanje simbola ni dovolj njegova prisotnost, bistvena je tudi pravilna recepcija. Pomoje bi jih brez posebnih težav kooptirali kot del domoljubne dediščine. Poglejte denimo Rusijo, tam nihče ne preganja rdeče zvezde, a patriarh Kiril redno govori v parlamentu, vpliv Cerkve na vsa področja življenja rase, celo komunisti ji danes priznavajo veliko družbeno vlogo. Kako je pa v Sloveniji?

          • Ah, meni je prav ruska preobrazba po prihodu Putina v ospredje v tem tako sporna, da se noče odlepiti od sovjetske in imperialne tradicije. Putin je dosegel ne samo vrnitev sovjetske himne, celo spoštovanje do Stalina je v porastu. Kako naj bo to dobro? Kako naj bo dobro rusko poseganje v Ukrajino, Gruzijo, grožnje baltskim deželam ipd.?

            Sam nisem, spoštovani demaistre, enostransko opredeljen med domobranstvom in partizanstvom, ne po rodu, ne po lastnih razmislekih in si vsekakor lahko predstavljam socialne konzervativce, ki jim je iz nekih razlogov blizu partizansko odporništvo. Zmeraj sem cenil recimo pokojna Blažiča in Miklavčiča ali Borisa Pahorja.

            Samo to niso ljudje, ki bi častili komunistične kulte. Niti preden so postali njihove tarče in žrtve. Nasprotno, komunisti in udba so jih kot še mnoge druge preganjali, zapirali, metali iz služb.

            Nobenih simpatij nimam do čaščenja komunističnih kultov. Preveč zla in trpljenja se je v njihovem imenu godilo mnogim ljudem, da bi na to početje gledal kot na nedolžno stvar osebnega okusa. Nenazadnje se kaj podobnega lahko ponovi, če nimamo razvitih ustreznih imunskih odzivov.

  • Zakaj 6 minutni če pa je na voljo tudi 2 urni posnetek koncerta. Veliko teh pesmi je ponarodelih.
    https://youtu.be/EOACNF6VwNc

    Reka je napram ostalemu delu Hrvaške posebno mesto.

    • Zdravko

      Pametnemu je dovolj 6 minut.

    • Lej, ne rečem, da je bil cel koncert sporen. Menda ne bom grmel recimo proti glasbi Glenna Millerja. 🙂

      Reka je precej posebna, ja. In Istra tudi. Meni je bolj zanimiva in bolj pristna sicer dalmatinska mentaliteta ( gori se je populacija zelo zmešala ob vseh vojnah in preseljevanjih 20. stoletja). Če jih na Reki jezi, ko na nacionalni TV slišijo komentatorja, da je “pokal državnega nogometnega prvaka žal(!) šel na Reko”, jim na tako nesramnost dam povsem prav, če so jezni; tudi če odmislim, da je njihov trener Matjaž Kek.


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI