A. Salihović, Radio Ognjišče: Leta 1990 je šlo v Kočevskem rogu za pogreb, ne za spravno slovesnost

Casnik 4.6.2017 0:41
 

Pred kapelo Božjega usmiljenja ob grobišču pod Krenom v Kočevskem rogu je danes potekala spominska slovesnost za žrtve revolucionarnega nasilja, ki sta jo kot že vrsto let, tudi tokrat pripravili župnija Kočevje in Nova slovenska zaveza. Slovesnost se je začela s sveto mašo, somaševanje je vodil novomeški škof Andrej Glavan. Da je šlo leta 1990 šlo v Kočevskem rogu za pogreb, ne za spravno slovesnost, pa je pred dvema letoma dejal škof Anton Jamnik.

Ob 20-letnici spominskih slovesnosti v Kočevskem rogu leta 2010 je upokojeni nadškof Anton Stres v pridigi dejal, da spravna slovesnost ni zato, ker bi bila z eno mašo pred dvajsetimi leti sprava že dosežena, ampak zato, ker nas vsaka sveta maša vodi k spravi in nas zanjo usposablja. Sprava, kakršno potrebujemo, ni samo enkratno dejanje, ampak je proces, ki ima več korakov. Eden od njih je brezpogojna privrženost resnici, drugi korak je zadoščenost pravici, tretji pa odpuščanje. Brez slednjega po mnenju nadškofa ni sprave. “Ko se soočimo z velikimi zločini in grozotami, smo navadno ogorčeni. Ta ogorčenost je razumljiva in upravičena, ne sme pa se sprevreči v sovraštvo in maščevalnost. Tudi zahteva po jasni obsodbi zločinov in zločincev ne izhaja iz sovraštva ali maščevalnosti, temveč iz potrebe po tem, da se moralni in pravni red, ki je bil z zločinom poteptan, zopet vzpostavi in da zopet dobijo svojo polno veljavo svéta moralna načela pravičnosti in človekovega dostojanstva. Sprava postane popolna in trdna, ko izzveni v odpuščanje.”

Na slovesnosti v Kočevskem rogu 8. julija 1990 ni šlo za spravno slovesnost, pač pa za spominsko mašo za pobitimi, pa je leta 2015 v intervjuju za Družino povedal ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik. Ta je bil takrat tajnik ljubljanskega nadškofa Alojzija Šuštarja. Tedanji stik rok med nadškofom Šuštarjem in bivšim predsednikom republike Milanom Kučanom na slovesnosti je bil po besedah škofa Jamnika skrbno pripravljen “spin”. Tega so, kot pravi, vsi “mogoči mediji vsa leta do danes premišljeno lansirali doma in po svetu ter tako ustvarili – bolje: zmanipulirali – javno mnenje in zavest, da je šlo v Kočevskem rogu za t. i. spravno slovesnost, partnerja v tej spravi pa naj bi bila nadškof Šuštar in predsednik Kučan”. A škof poudarja, da je šlo “za prevaro, ki se vleče vse do danes”.

Vir: Radio Ognjišče (tudi povezavi na pridigo g. Stresa in izjavo g. Jamnika)

 
Značke:

23 komentarjev

  • “Leta 1990 je šlo v Kočevskem rogu za pogreb, ne za spravno slovesnost”

    Da takrat ni bilo sprave, sem rekel nekemu duhovniku, ko smo pešačili nazaj k avtomobilom in bil ostro popravljen. Cerkveni vrh je očitno zavestno sodeloval pri tej “prevari, ki se vleče vse do danes.”

    • Franc Zabukošek

      Skrbi manj govoriti in več dobrega storiti.!!
      Avtor zasluži pohvalo za to potrebno in koristno informacijo v dobro za vse Slovence. Resnica odrešuje !!!

      K temu ponavljam komentar na članek Helene Jaklič v Kočevskem rogu:
      To je bil odličen apel za sodelovanje naroda v dobro vseh ljudi za bodočnost.
      Na grobu našega velikega psihoterapevta prof. dr. Antona Trstenjaka je napis:” vkup držimo, za človeka gre”.

      On je dobro vedel, da v nesložnem narodu manjšina predrznih naredi več škode kot večina zadržanih in molčečih dobrega.
      Zato naj velja: ” Skupaj držimo pa bo šlo “, kot je ta apel iz morišča v Kočevskem rogu. Sedaj so z nami tudi slovenski mučenci in priprošnjiki. !!!

  • Zdravko

    No, fajn. Sedaj pa še cerkvena gospoda si ni enotna ali je bil pogreb ali spravna slovesnost…
    Takšnih “prevar” si škof ne more dopustiti. Nadškof Šuštar bi rekel sprava, najbrž, škof Jamnik pravi, pogreb?!
    Kako je to možno?! Ni čudno potem, če je v deželi zmeda in vsak dela kam se mu zdi prav.

  • svitase

    Če je bila sprava, kako pa se ta danes odrazi v naši politiki in življenju?

    Zakaj pa oblast ne pošlihta borce, da ne bodo vpili – ni in ne bo sprave!

  • Zdravko

    In kako neumestno je bilo rokovanje med nadškofom in predsednikom, šele sedaj dojemam. Kot da sta si nadškof in predsednik bila v laseh in sta se spravila. Kakšna neumnost.
    Kako so to protokolarno dejanje prodali kot največji politični dogodek neodvisne Slovenije. In še sami cerkveni dostojanstveniki so to tako doživeli. No, morda škof Jamnik ne, vendar tudi g. Jamnik kaj je pogreb. In to ni bil pogreb, ali ni mogel biti pogreb. Bila je maša, in vabilo predsedniku Kučanu pa dejanje suženjstva. Dejanje prostovoljnega suženjstva svetnim oblastem!

  • Upam, da cerkveni dostojanstveniki vedo, kaj je sprava.To gotovo ni nekaj priložnostnih fraz na neki slovesnosti.

    Sprava zahteva spoznanje in priznanje zločinov, njihovo obžalovanje in popravo krivic, kolikor je sedaj še mogoče. Šele potem lahko sledi kakšna slovesnost, ki spravo potrdi.

    Nisem zasledil, da bi Cerkev zahtevala kaj takšnega. Če tega ne bo zahtevala, se ali spreneveda tako, kot zločinci in njihovi dediči, ali pa naj jasno pove, da sprave ne more biti, dokler stran, ki je zločine povzročila, ne bo za to pripravljena.

    • Zdravko

      Cerkev kar to zahteva. Toda to se meni zdi že nerealno in nepravično. Nihče ni dolžan se spraviti, še manj se javno poniževati in kesati. Popravo krivic lahko dosežemo samo mi sami, ne pa da bodo kar sami od sebe popravljali krivice. To je spet nekaj izven pameti. Zato je tudi Zakon o popravi krivic ena sama megla in dejanje v prazno. Nič se ni zgodilo, še več, pravzaprav se je s tem zakonom še legaliziral prejšnji sistem in sojenja.
      Sprava je duhovna. Ne bomo je videlu v svetu. Videli bi lahko pa mnogo drugih dejanj, ki bi se zrcalila v spravi. Recimo, da bi že končno prekopali trupla iz Roga, pa se ne zgodi nič. Pa ne tako, da bi prešteli kosti, kot to delajo v Hudi jami… arheološkem najdišču.

      • Nemci so to zmogli. Torej je mogoče. Tam so že zdavnaj končali zgodbo med nacist in njihovimi žrtvami.

        Dokler se to pri nas ne bo zgodilo, bo Slovenija razklana in zato henikepirana. Sovraštvo ne bo prineslo napredka.

        Seveda se sprava mora najprej zgoditi v človeku, toda potem je to treba tudi javno pokazati. To ni akt ponižanja, temveč veličine.

        • Zdravko

          Nemci niso to zmogli, ampak so jim zelo pomagali Američani. In nekega javnega kesanja nisem videl.
          In tudi pri nas ga ne pričakujem. Celo več, menim, da kdor ga zahteva v resnici samo priliva olja na ogenj.

          • Nemci so zmogli. S pomočjo ali brez ni toliko bistveno.

  • Franc Zabukošek

    Spoštovani komentatorji! Kot za pogovor, je za komentiranje potrebno poslušati in slišati !

    Ker smo v času 500. letnice reformacije je čas, da pomislimo na pristnost tistega dogajanja. To ni bilo samo prenova cerkve, ampak spoznanje, da je “Beseda Božja večna in temelj vere in življenja”!

    Sprava je proces, ki temelji v “Božji besedi” in ji je zato potrebno prisluhniti, slišati in ustrezno odgovoriti.
    Ta odgovor pa je v reformi osebnih stališč v skladu z smislom, ki je v ljubezni do rodu in domovine.

    Avtorica je v tem članku odlično opozorila na bistvo problema, ki je v odpuščanju v skladu z “Gospod, odpusti saj ne vedo kaj delajo”!!!
    Moteč je samo sentiment, da “so darovali kri, in molili za njihove rablje”!?? Realnost v dogajanju je, da jim je bilo življenje in kri vzeta in da so “prosili gospoda za usmiljenje”, ki je znamenje ljubezni.

    Dejstvo je, da v krutosti pobijanja izhod ni v sovraštvu, ampak samo v ljubezni, ki edina odrešuje in omogoča odpuščanje, ki vodi v sožitje različnosti.
    V tem je smisel in potreba sprave !!!

    • Franc Zabukošek

      Hkrati sem razmišljal o članku H. Jaklič: Kočevski rog! in sem združil komentar in ga ponovil pri njenem prispevku !

  • Franc Mihič

    Škof Anton Jamnik torej sporoča, da je bi v Rogu le pogreb, ne pa tudi spravno dejanje. Trditi, da je bil pogreb v Rogu bilo tudi spravno dejanje, pomeni za škofa prevaro.
    Kaj pa so za cerkev dejanja, ki vodijo do sprave?

    • Kot jaz razumem gornji odlomek :

      “Ko se soočimo z velikimi zločini in grozotami, smo navadno ogorčeni. Ta ogorčenost je razumljiva in upravičena, ne sme pa se sprevreči v sovraštvo in maščevalnost. Tudi zahteva po jasni obsodbi zločinov in zločincev ne izhaja iz sovraštva ali maščevalnosti, temveč iz potrebe po tem, da se moralni in pravni red, ki je bil z zločinom poteptan, zopet vzpostavi in da zopet dobijo svojo polno veljavo svéta moralna načela pravičnosti in človekovega dostojanstva. Sprava postane popolna in trdna, ko izzveni v odpuščanje.”

      …ko g. Stres poudari, “da je potrebnih več korakov, eden od njih je brezpogojna privrženost resnici, drugi korak je zadoščenost pravici, tretji pa odpuščanje”…
      S tem se menda lahko strinjamo, ne razumem zakaj sprašujete ?

      • Franc Mihič

        Sprašujem, ali ni tudi pogreb eno od spravnih dejanj, na poti sprave in ne prevara?

        • To dejanje je kontinuiteta po potrebi zlorabljala, češ da je bila z omenjenim dejanjem leta 1990 sprava že dosežena.
          Iz tega je sledilo cel kup manipulacij in zavajanj. Tako da sporočilo g. Jamnika o drugačnem razumevanju izjave, dojemam jaz v tej luči.

          • Franc Mihič

            Zelo je žalostni, ko tudi škof vidi samo zlorab, ne pa eno od dejanj do sprave.

          • Niti ni !
            Odvisno od tega kaj je res !?
            Kot razumem se vi s škofom Jamnikom ne strinjate in menite da pri poznejših razlagah ni prihajalo do zlorabljanja oz. da so bile interpretacije pravilno razumljene !?

        • Ni!!!

  • Franc Mihič

    Zelo je žalostno, ko tudi škof vidi v pogrebu v Rogu samo zlorabo sprave, ne pa eno od dejanj do sprave.
    Kaj cerkev promovira, spravo ali predvsem zlorabo sprave, ki zagotovo ne vodi do sprave?

    • Kot sam vidim, Cerkev zgolj ugotavlja stanje. To stanje je pa takšno, kot že mnogokrat pred tem. Partija je še enkrat več predstavo za javnost naredila s figo v žepu.

      Seveda je bilo vse skupaj narejen premišljeno in z določenim namenom: da so lažje ponovno vzpostavili nadzor na vsemi družbenimi podsistemi in jih monopolizirali.

      Njim sprava pomeni izgubo monopolov. Temu se prostovoljno ne bodo odpovedali. Zato njim ni do sprave.

      • Franc Mihič

        Cerkev in desnica so torej za spravo. Pogrebna maša, kjer sta bila škof dr. Alojzij Šuštar in Milan Kučan, ni bilo spravno dejanje, pravi cerkev oz. škof Jamnik in desnica.
        Desnica in cerkev torej trdita, da so partija in Kučan bili na pogrebu v Rogu namensko in s figo v žepu, kar je bila le predstava za zavajanje javnosti.
        Cerkev in desnica so bili torej pri maši v Rogu za spravo in niso bili tam s figo v žepu ter njihovo ravnanje ni bila predstava.
        Kako je mogoče tako enostavno drugim pripisati samo zlonamernost, nespravljivost, zavajanje, ravnanje s figo v žepu, a cerkev sebi pripiše zgolj dobronamernost, iskrenost in spravljivost, plemenitost?
        A ni mogoče tudi to prevara, da sebe okličeš za dobronamernega in spravljivega in v isti sapi drugega okličeš za zlonamernega in nespravljivega, in še naprej promoviraš, da se trudiš za spravo.
        Menim, da tisti, ki drugega enostavno okliče za zlobnega in nespravljivega, sam ni za spravo, saj tistemu, s katerim naj bi se spravil, enostavno pripiše same slabe lastnosti in nespravljivost, niti kanček dobrega namena in niti ene dobre lastnosti. Eni se okličejo za večvredne, druge pa okličejo za manjvredne, zlobne, bleferje sprave.
        Kdo torej blefira spravo in le igra odpuščanje in spravljivost?
        Vsak, ki namensko drugemu pripisuje same slabe namene in lastnosti, ne najde niti ene dobronamerne lastnosti, že v startu duši spravo in dejansko ni za spravo.


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI