M. Kovač, Družina: Zasilna zavora na vlaku med Koprom in Divačo

Casnik 2.6.2017 2:455 komentarjev
 

Ali bi me kot državljana moralo skrbeti, kako in po čem se bo nadgradila železniška povezava med Luko Koper in Divačo? Če bo Luka po izgradnji drugega tira pretovorila dovolj tovora in državi plačevala dovolj veliko koncesijsko dajatev in če bodo logistične družbe ter pre­vozniki plačali dovolj voznin in drugih dajatev, potem ni razloga za skrb. Najeta posojila za gradnjo bi se poplačala iz teh dajatev. Če bi bila verjetnost, da se bo to zgodilo, velika, bi bila potreba po državnem­ vložku v drugi tir majhna, saj bi mednarod­ne banke in finančne inštitucije z veseljem financirale gradnjo. Čim večja je negotovost, da se bo kateri koli infrastrukturni projekt financiral s plačili tistih, ki ga uporabljajo, tem več mora prispevati država in posredno davkoplačevalci.

V času samostojne Slovenije smo imeli dva velika infrastrukturna projekta, za katera večina meni, da nista bila niti zasnovana niti vodena gospodarno: avtocestni križ in šesti blok termoelektrarne Šoštanj. Zaradi ne dovolj gospodarne gradnje avtocest je škoda razmeroma majhna. Dovolj uporabnikov avtocest zagotavlja, da lahko DARS vrača posoji­la in vzdržuje avtoceste. Klientelistična gradbena omrežja, ki jih je negospodarna gradnja ustvarila, pa so dobičke zapravila v drugih nedonosnih poslih in so v finančni krizi razpadla. TEŠ 6 bo navrtala luknjo v investicijsko sposobnost slovenskega državnega elektrogospodarstva. Nasedlo investicijo in izgube bodo plačevala uspešna sestrska podjetja.

V času samostojne Slovenije smo imeli dva velika infrastrukturna projekta, za katera večina meni, da nista bila niti zasnovana niti vodena gospodarno: avtocestni križ in šesti blok termoelektrarne Šoštanj. Zaradi ne dovolj gospodarne gradnje avtocest je škoda razmeroma majhna. Dovolj uporabnikov avtocest zagotavlja, da lahko DARS vrača posoji­la in vzdržuje avtoceste. Klientelistična gradbena omrežja, ki jih je negospodarna gradnja ustvarila, pa so dobičke zapravila v drugih nedonosnih poslih in so v finančni krizi razpadla. TEŠ 6 bo navrtala luknjo v investicijsko sposobnost slovenskega državnega elektrogospodarstva. Nasedlo investicijo in izgube bodo plačevala uspešna sestrska podjetja.

Predvidevanje poti ladijskega tovora je bolj negotovo kot predvidevanje rasti prometa na avtocestah, hkrati pa je precej verjetno, da se boljša železniška povezava pristani­šča Koper z zaledjem v Sloveniji bolj izplača kot kurjenje lignita za prido­bivanje elektrike. Tveganje, da bo končni račun za izgradnjo drugega tira izstavljen davkoplačevalcem, je še vedno veliko, zato bi bilo potrebno izbrati cenovno čim bolj ugod­no varianto trase, financiranja in izvedbe.

Zagnanost Cerarjeve vlade, da iz projekta drugi tir naredi »nacionalno-interesni« in politično prestižni­ projekt, ne zbuja upanja za to. Sprejem zakona o drugem tiru, ki se naslanja na lani izdano gradbeno dovoljenje, ima za osnovo še vedno vrednotenje projekta iz leta 2013, ko je DRI ocenil investicijsko vrednost drugega tira na približno 1,3 milijar­de evrov. Alternativnih, bistveno cenejših predlogov se ne upošteva. Evropska sredstva so izgovor za naglico, da bi se projekt zapeljal preko točke, ko bo dokončanje ne glede na ceno edina sprejemljiva varianta. To taktiko poznamo že iz primera TEŠ 6. Čim bolj nas prepričujejo, da se mudi in da gre za nacionalni interes, tem več razlogov imamo, da potegnemo zasilno zavoro.

 
Značke:

5 komentarjev

  • Argument teh 200 ali 300 milijonov iz Evrope je edina racionalna stvar ( z vidika davkoplačevalcev), ki jo vlada ima za pritiskanje na to, da se projekt takoj “zalaufa” po njenem. Vprašanje pa je, kolikšna je sploh verjetnost, da ta denar iz Bruslja dejansko dobijo.

    Mene Cerar tu ne prepriča, niti glede lokacije za Magno.

    To, da del investiranja vladni projekt prenese iz proračuna na obremenitev luke in tovornega transporta ( po cestah in železnicah) in vključi v investicijo v Madžare, me pa ne moti.

    • Kolikor vem, strokovna agencija s sedežem na Dunaju, ki zastopa interese Evropske komisije, ni odobrila tega projekta 2. tira, ker je predrag. Tudi OECD ga ni odobrila.

      Torej, proti temu pretirano dragemu projektu je tako neodvisna domača kot tuja stroka.

      Kljub temu je takšen projekt nenadoma začela uresničevati politika, ki jo pooseblja Cerarjeva vlada in strici v njenem ozadju. Malo verjetno je, da bo Evropska komisija kljub nasprotovanju stroke odobrila ta sredstva.

    • Zdravko

      Kako da te ne moti? A smo država ali smo taborniški kamp?
      Kako si bomo pustili solastništvo tuje države na naši javni lastnini? Pa to je isto kot če jih povabimo da okupirajo 5km ozemlja okoli tirov.
      Drugo pa, transport plačuje, kolikor plačuje. Imamo zelo drage cestnine. Železnice so toliko kot so, lahko bi morda bile tudi dražje. Toda nikjer na svetu to ne gre brez proračunskega denarja. Od Franca Jožefa dalje je tako, če ne od rimskih časov. Ne moreš samo seštevat denar. Je treba bit tudi posloven in plačati kar je treba plačati. Ne gre to samo s kalulatorjem stroški/št. srank je cena. To se ne dela. Če je tako, potem je škoda vsakega evra za to progo. Je škoda da sploh imamo luko. Ali državo. Kajti tako se nas bodo vsi izogibali in nikoli ne bo v deželi posla, razen sužnjevanja.

      • Relativno malo plačujejo za avtoceste pri nas tovornjaki glede na to, koliko jih v primerjavi z osebnimi vozili bolj uničujejo. Veliko manj kot recimo v Avstriji.

        Kar bi Madžari investirali v drugi tir, ostane tu pri nas in ne bojo nikamor odnesli. Pa neko zagotovilo imamo, da bojo ostali orientirani na to traso in na Koper in manj na konkurente kot sta Reka ali Trst.

        Sicer mi ostaja nejasno, ali se bo ta investicija v doglednem času povrnila. In tudi ali je na naši obali možno uspešno paralelno razvijat tako turizem kot občutno širjenje pristaniške dejavnosti. Gotovo ta promet resno obremenjuje naše plitvo morje z majhnimi samočistilnimi kapacitetami.

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti:

Vi ste verjetno prijavljen objavi komentar


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI