Ponarejena realnost pohabljala slovensko demokracijo

Andrej Umek 26.5.2017 6:46
 

Lanska predsedniška volilna kampanja v ZDA je postavila v ospredje faked news, slovensko bi to prevajali kot potvorjena ali lažna novica in njenemu vplivu na izid volitev. Vprašanje vpliva lažnih novic na politične odločitve državljanov so v ospredje postavili tradicionalni, uveljavljeni mediji, televizija in časopisje in istočasno trdili, da so nosilci lažnih novic novi mediji kot so twiter,  youtube itd. Do teh medijev naj bi imeli nekontroliran dostop, recimo jim, neodgovorni posamezniki, ki namerno in zlonamerno želijo zavajati demokratično javnost. Implicitno so dali vedeti, da imajo uveljavljeni mediji najvišje moralne standarde glede korektnega informiranja državljanov. V te njihova namigovanja sicer močno dvomim, zaradi njihove enostranske podpore samo enemu kandidatu, vendar sem jim hvaležen, da so vprašanje faked news postavili v ospredje pozornosti demokratične javnosti.

Ker se bliža čas, ko bomo v letu dni imeli predsedniške, lokalne in državnozborske volitve se tudi slovenskim demokratom zastavlja vprašanje, ali je možno, da bodo na njihove rezultate odločilno vplivale lažne novice. Ko pa sem  to vprašanje zastavil samemu sebi in pogledal to vprašanje malo bliže, sem na žalost moral ugotoviti, da so lažne novice in te so prinašali tradicionalni, uveljavljeni mediji ustvarile circulus viciosus – začarani krog lažnih novic, lažne realnosti in lažnih osebnosti, ki ponovno generirajo lažne novice in tako se ta krog zaključuje. Primerov ponarejene realnosti je v Sloveniji toliko, da je preprosto nemogoče na tem mestu vse našteti. Med sabo so tudi trdno povezani, tako da ustvarjajo virtualni svet z virtualnimi vprašanji in dilemami v katerem se slovenski volivec giba. Da pa nebi ostal samo pri splošnih trditvah bom navedel samo dva primera.

Ker je Republika Slovenija pred kratkim praznovala Dan odpora proti okupatorju poglejmo, kaj se dejansko na ta dan zgodilo. V Vidmarjevi vili je bila 27. aprila 1941 pod vodstvom Komunistične partije Slovenije ustanovljena Protiimperialistična fronta. Vsakomur, ki vsaj malo pozna takratni besednjak KPS in njeno brezpogojno podložnost Stalinu in Sovjetski zvezi, je lahko jasno, da beseda imperialist pomeni Veliko Britanijo in da se je ta fronta zavezala sodelovanju z okupatorjem na osnovi Pakta Ribbentrop – Molotov. Po kriterijih, ki jih je v svoji knjigi Nevarna razmerja: kolaboracija in druga svetovna vojna postavil Peter Davies,  moramo Protiimperialistično fronto smatrati kot kolaborantsko organizacijo. In vendar se z faked news skuša to dejstvo prekriti. Višek prekrivanja in vzpostavitev lažen realnosti pa predstavlja razglasitev 27. aprila za državni praznik in Dan odpora proti okupatorju. Res se je kasneje Protiimperialistična fronta preimenovala v Osvobodilno fronto, vendar šele potem, ko so nacisti napadli Sovjetsko zvezo in so komunisti zamenjali svojega glavnega sovražnika. Vendar tudi Osvobodilna fronta je v svojem imenu nosila lažno sporočilo, saj se nikoli ni prizadevala za resnično osvoboditev Slovencev. Bojevala se je samo za spremembo režima, za zamenjavo enega totalitarizma z drugim. Tega pa kot demokrat ne morem pojmovati kot osvoboditev.

Ker se bližajo predsedniške volitve, naj se drugi primer začaranega kroga nanaša prav na te. G. Borut Pahor je bil predsednik vlade v letih 2009 do 2011. V tem času je slovenska vlada kršila in prekršila vsa temeljna določila, na katerih deluje Evropska unija, to sta sporazume iz Maastrichta in Schengena. Vlada je v teh letih prekršila obe določili Maastrichtskega sporazuma o prevzemu Evra. Letni primanjkljaj je znašal bistveno več kot dogovorjenih 3% in kumulativna zadolžitev je bistveno presegla še dovoljenih 60% BDP. Nikoli tudi ni vzpostavila meje s Hrvaško, kot jo predvideva Schengenski sporazum. Z očitnim kršenjem dogovorjenih norm je Slovenija izgubila zaupanje ostalih članic Evrsko-Schengenskega območja in se je izkazala kot nezanesljiv partner. Najbolj očiten znak tega nezaupanja so ponovno uvedene kontrole na slovenski meji z Avstrijo, ki nas dejansko izločajo iz schengenskega področja. Tega škodljivega delovanja sedanjega predsednika republike ne omenja ne on ne tradicionalni mediji v upanju, da bo slovenska javnost na to pozabila. V želji ta dejstva prikriti in ustvariti lažno realnost se sam in ga njemu naklonjeni mediji razglašajo kot pobudnika za federalno Evropo in »vožnjo na francosko-nemškem vlaku«. Tudi v tem primeru je bila vzpostavljena lažna realnost.

Zaključim naj s trditvijo, da lahko slovenska demokracija zadiha s polnimi pljuči le, če bomo prekinili začarani krog lažne novice, lažna realnost in lažne osebnosti. To ni naloga za eno osebnost ali stranko, to mora postati cilj in naloga vseh demokratov. To je resničen nacionalni interes.

 
Značke:

27 komentarjev

  • svitase

    Resnica je temelj in pogoj prave odločitve, sicer gre za napačno odločitev.

  • Komunisti so velemojstri lažnih novic.

    Dokler bo vsa oblast v njihovih rokah ali v rokah njihovih naslednikov in učencev, bodo v slovenskih medijih kraljevale predvsem lažne novice. Pri nas udarne lažne novice prinašajo najbolj vplivni klasični mediji, ki so pod nadzorom omenjenih.

    In mnogo ljudi jim verjame. Tudi naši družinski prijatelji, ki so sicer dobri in izobraženi ljudje, a verjamejo vsaki neumnosti, ki prihaja od teh medijev. Verjetno zato, ker so nagnjeni v levo.

    Kot kaže, levičarjem in morda tudi tistim, ki ne vedo kam spadajo, ni treba misliti s svojo glavo. Navajeni so, da drugi mislijo namesto njih. Zato se produkcija lažnih novic še vedno izplača.

    • tine … “Navajeni so, da drugi mislijo namesto njih.
      —–
      Ja, res je nekaj na tem !
      Ker zaupajo svojim, jim resnica očitno ne dela preglavic. Ampak njihova resnica.
      Je pa popolmoma nekaj drugega, če nimaš svojih.
      Če si sam. In se ti sesuje cel svet pod nogami. In si zgubljen.
      In te pravzaprav to motivira k iskanju.
      Sprašuješ se, kaj je pravzaprav res, ko si popolnoma brez opore.
      Ko ugotoviš, da je vse v kar si verjel, bilo zlagano.
      In ko se ti počasi sestavlja vse na novo, kot kamenčki mozaika, takrat preprosto veš kaj je res in kaj ni.

      • slehernik

        Tudi sam sem skozi desetletja šel po poti zapuščanja vsiljenega mnenja in odkrivanja prave resnice oziroma sestavljanja novega mozaika In ker ta pot ni bila lahka, razumem, zakaj so samostojno razmišljajoči ljudje pri nas tako redki. Večina nekritično sprejema od medijev perfidno vsiljevane laži, sprenevedanja in zavajanja.

        In temu primeren je potem tudi odziv na volitvah. Tako se ustvari začaran krog, ko se zdi, da je vse zaman, da ni mogoče ničesar več spremeniti, da je laž popolnoma nadvladala resnico. In vendar…

        • Ja, slehernik.

        • In vendar … svoje moramo narediti:

          Življenje prvih vernikov
          Bili so stanovitni v nauku apostolov in v občestvu, v lomljenju kruha in v molitvah. Vse pa je v duši navdajal strah, zakaj po apostolih se je dogajalo veliko čudežev in znamenj. Vsi verniki so se družili med seboj in imeli vse skupno: prodajali so premoženje in imetje ter od tega delili vsem, kolikor je kdo potreboval. Dan za dnem so se enodušno in vztrajno zbirali v templju, lomili kruh po domovih ter uživali hrano z veselim in preprostim srcem. Hvalili so Boga in vsi ljudje so jih imeli radi. Gospod pa jim je vsak dan pridruževal te, ki so našli odrešenje. (Apd 2, 42-47)

    • Ampak brez Njega, ki je vse, pa ne gre.

  • Glavni razlog, zakaj so Avstijci ponovno uvedli notranje schengenske kotrole na mejah in zakaj na njih trmasto vztrajajo, sicer ni stanje na hrvaško-slovenski meji. Razlog so predvsem stotisoči migrantov v Italiji ( in to vedno novi in novi), ki v glavnem želijo na sever in dejstvo zasičenosti Avstrije z begunci in migranti ( samo v letu 2015 okoli 100.000).

    • Ne vem če je vzrok ravno to.
      Morda prej vse meje južno od njihove in pa situacije vmes.

    • Včasih sem “bolj papeška od papeža”, zato v opravičilo, da je najbrž tvoje mnenje bilo pravilno !

    • Pravzaprav popravljam, ponovno … Slovenija se sama izloča iz Eu. Dejstva so podrobno opisana zgoraj v prispevku g Umeka.
      In tem dejstvom verjamem !

  • Zdravko

    Vsakdo čuva svoje meje, tako tudi Avstrijci. Schengen je le interni dogovor brez neke mednarodno pravne veljave. Je le navidezna meja. Samo pri nas se delamo važni, kako skrbimo za EU… No, to se je lepo pokazalo ob velikonočnih praznikih, ko je vse, kar smo dosegli so bile kolone na mejah.

    • Načelno ni ravno tako kot ti praviš glede Schengena. Takih kot Avstrija z uvajanjem notranjih kontrol, mislim, znotraj Schengena ni ravno veliko. Sicer; če je to ( kontrola zunanjih mej, da notranja ni več potrebna) skupen projekt EU, bi bilo edino prav, da EU skupaj za njega tudi poskrbi. Minimalno, da države na zunanji meji dobijo sredstva za povečanje ekip na mejah in razširitev mejnih prehodov. Takega kaosa in čakanja, kot se je zgodilo med velikonočnimi prazniki in ni nobenih zagotovil, da se poleti ne ponovi, si državljani EU in sploh ljudje ne zaslužimo. Tudi v gospodarskem smislu je škodljivo.

  • slehernik

    S tem, da je resnica temelj in pogoj za pravo odločitev, in da so komunisti velemojstri lažnih novic (pred katerimi se nacijevski Goebbels lahko kar skrije), se popolnoma strinjam.

    Ta pojav ni nekaj novega, še posebno na naših tleh ne, nova je le globalizacija tega pojava in izkoriščanje le-te. In kar nekam presenetljivo je, kako je laž in politično propagando s ciljem oblikovanja javnega mnenja ali v prid neke stranke tako enodušno in nekritično sprejelo tudi svetovno časopisje, tudi tisti mediji, ki smo jim nekoč lahko zaupali, da objavljajo in širijo bojda resnico in samo resnico!? Nekaj se je vsekakor spremenilo in danes ni več tako, kot je bilo še včeraj.

    Danes opažamo, da so tudi ti mediji postali nekritični prenašalci in tudi viri propagandnih laži in to nas lahko skrbi, ker nekatera znamenja kažejo, da gre za mednarodno oziroma medpartijsko, medstrankarsko usklajevano akcijo – nekako po vzoru ali celo nadaljevanju Kominterne.

    Zanimiva je tudi vloga Soroša na svetovni sceni, kajti brez reke denarja takih stvari enostavno ni mogoče speljati. Vemo, kam so poniknile milijarde iz sefa vzhodnonemških komunistov – je Soroš morda skrbnik in razpečevalec podobnega – ljudem ukradenega in skritega denarja nekdanjih komunističnih partij? Ali pa gre za petrodolarje vsega preobjedenih šejkov, investiranega v oblikovanje sveta po njihovi podobi?

    • Svetovni establišment, ki je v resnici svetovna velekapitalska zveza, je ugotovil, da bo najlažje dosegel svoj cilj absolutne oblasti in uveljavljanja koristi po svoj meri, če sprejme doktrino kulturnega marksizma in politične korektnosti. Ta establišment skladno s to doktrino že 25 let vodi in financira svetovno politiko. Temu establišmentu in njegovi doktrini so se v tem obdobju podredili vsi ameriški predsedniki in njihove administracije ter večina evropskih. Ta doktrina je dosegla svoj praktični vrh uresničitve v času Obamine vladavine. Za to je bil tudi ustrezno nagrajen.

      Estabišment je vir finančnih sredstev, s katerimi poleg političnih obvladujejo mnogo akademskih, medijskih in civilnodružbenih krogov, ki plešejo tako, kot oni žvižgajo. V tem okviru mediji propagirajo njihovo doktrino in po potrebi lansirajo tudi lažne novice.

      Toda zgodil se jim je Trump, ki se ne želi podrediti njihovi doktrini in njihovemu pritisku. Zato se ga nenehno lotevajo na vseh ravneh. Trump verjetno ne bo popustil, oni pa tudi ne, zato bo zanimivo spremljati, kakšen bo izid tega spopada.

      • slehernik

        “…kulturnega marksizma in politične korektnosti”

        Se strinjam, da je današnje dogajanje mogoče razložiti tudi tako.

        Sicer me pa motita oba zgoraj navedena pojma, pod katerima naj bi se zdaj vse skupaj odvijalo:

        – kakšna “kultura” je lahko v marksizmu, katerega uresničevalci in izvajalci so pod krinko vseopravičujoče revolucije pobili po svetu okoli sto milijonov ljudi; to je lahko le nekultura in neciviliziranost grozljivih pošasti brez vsakih zavor (včeraj videl dokumentarec o Mao Tsetungu)

        – in kakšna je ta “politična korektnost”, ko gladko moraš lagati samemu sebi, svoji zdravi pameti, da ostaneš “korekten”?

        Ne eno ne drugo pa – presenetljivo – ni nič novega, vsaj za nas ne, morda je novo za zahodni svet, ki ne ve kaj dosti o zgodovini novejših revolucij; te so se dogajale predvsem v pogleda nevrednem “tretjem svetu”?

  • Franc Mihič

    REZULTAT REVOLUCIJE
    Najprej so naši revolucionarji med 2. svetovno vojno in po njej likvidirali podjetne in bogate, vzeli so jim premoženje. Premoženje je postalo skupno premoženje, le KP je imela zadnjo besedo.
    Potem so partijski kadri uvideli, da propada ekonomija in so dovolili osamosvojitev, demokratizacijo po njihovi zamisli.
    Z denacionalizacijo naj bi vrnili zaplenjeno premoženje bivšim podjetnikom bogatašem.
    Preostalo skupno družbeno premoženje pa so dejansko podarili partiji lojalnim vodilnim – direktorjem, ki naj bi za te politike skrbeli.
    Ostala raja pa smo bili, pred 1945 in tudi po l. 1990, brez premoženja-kapitala, čeprav je bila v ta namen izvedena državljanska vojna.
    L. 1945 je Partija odobravala, da se je bogatim zaplenilo premoženje, nasledniki Partije pa so v samostojni Sloveniji zopet poskrbeli, da so dobili lastnino skupnega premoženja predvsem nekdaj partiji lojalni vodilni, to so direktorji (naši).
    Ali je bilo to prav? To ni bilo prav, niti l. 1945, niti po l. 1991!

    Kako naj potem zaživi pravna država?

    Tako so mnogi obogateli, ne da bi kapital zaslužili z delom in ustvarjalnostjo na trgu, kar je zloraba demokracije in tržne ekonomije, daleč od pravične pravne države.

    Zato dandanes ni prava dilema, kdo je zmagal v 2. svetovi vojni, temveč dilema, katere vrednote veljajo v RS za pridobivanje lastnine – premoženja-kapitala; ali so to vrednote in metode revolucije, ali pa vrednote in metode demokracije in tržnega gospodarstva.

    Dokler bo obstajala ta politična in moralna dilema, ne more dobro delovati država prava, ne demokracija, ne ekonomija, ne država.

  • Franc Mihič

    Slovenci smo delavni in varčni. Imamo menda vrhunske šole in znanje, nam laska in pove javna stroka in politika. Le država ne more brez kreditov. Politika je že davno obljubila rast blagostanja ne glede na rezultate. Kdaj pa konkurenčnost realne ekonomije? Ali res imamo za vse to potrebna vrhunska znanja? Kaj to potrjuje? Zajamčene plače in nizke pokojnine očitno ne! Kakšne reference iz realne ekonomije imajo naši politiki? Ali so desni politiki kaj boljši, ki bi jim Slovenci bolj zaupali svoj kapital in jim dali mandat za oblast? Težko. Slovenci bolj zaupajo levici, volijo politiko, ki še vedno opeva revolucijo in propadli socializem, a poskrbi za standard, četudi z krediti, kot je praksa. Za našo zadolženost pa so krivi EU, gnili izkoriščevalski kapitalizem in tržna ekonomija, celo zahodna civilizacija? Vse kar smo očitno sprejeli s figo v žepu. «Drugi so krivi. Le mi ne!« Častno? Fenomen pa je, da državljani ne zaupajo svoj kapital ne levi , ne desni politiki, ne podjetjem oz. menedžerjem! Slovenci imamo kapital, privarčevana sredstva. V bankah je več kot 17 milijard evrov, od tega je za kar devet milijard nevezanih vlog. Slovenski kapital, vzajemni in pokojninski skladi i.d., v višini okrog 10 milijard evrov, je bil pregnan v tujino, kjer financira naložbe in nova delovna mesta. Slovenci imamo v vzajemnih skladih samo pet odstotkov BDP kapitala, Nemci 40 odstotkov, ZDA pa celo 78 odstotkov. Državljani v ZDA očitno zaupajo svoje kapital oblasti in podjetjem oz. menedžerjem, ki potem lažje ohranjajo ter ustvarjajo delovna mesta. Naši menedžerji pa tarnajo, da jih banke nočejo kreditirati, a ne pridobivajo finančna sredstva na kapitalskem trgu. Vlada nas se je tudi zato letos že zadolžila 2,6 milijarde evrov in se bo še do konca leta. Ali cilji in strategija pametne specializacije Slovenije in njena vizija ne obetajo razvoja dežele in prave naložbe tudi za slovenski kapital? Ali jo politika sploh zadostno pozna? EU jo zahteva, saj je pogoj za sredstva za razvoj države? V knjigi »Zakaj narodi propadajo« piše: »Države danes propadajo, ker njihove ekonomske institucije ne spodbujajo ljudi, da bi varčevali, investirali in inovirali.« Kdo zatira naš razvoj? Voditelji političnih strank, ki niso osebno odgovorni volivcem. Imajo ekonomske svetovalce, ki ne dajo rezultatov z višjo dodano vrednostjo na zaposlenega. Znanje z rezultati nima še veljave. Prednost ima oblast, ne pa rast ekonomije. Partijski proporcionalni volilni sistem jim je odlično kritje!

  • Franc Mihič

    Naš vzor je Rusija, pohujšanje pa ZDA?
    Sloveniji je vzor »socialna« Rusija že skoraj stoletje. Ta vzor skrbno neguje tranzicijska politika.
    ZDA so nam prikazane kot »pohujšanje«, ki že dolgo propada. Večina politike in medijev, ki jim je cilj »socialna država«, skoraj vsak dan poskrbi, da nas mediji zasipajo s poročili o propadanju pohujšanih in problematičnih ZDA. Poročil o življenju »socialne Rusije« skoraj ni, saj se menda ve, da je tam vse podrejeno sociali in državljanom.
    Kako se ve, ali se res ve, kaj nam je res vzor in kaj pohujšanje?

  • Igor MB

    Zelo dober članek. A tudi zelo pristranski. V njem me ne moti, kaj piše. Pač pa kaj manjka. Trenutno so moderna zanikanja holokavsta, globalnih klimatskih in pogubnega vpliva rdečega mesa na zdravje (civilizacijske bolezni).

    • Za rdeče meso v zmernih količinah ni nobenih takšnih dokazov. ( Posebej, če ni izrazito mastno ali v velikem deležu v obliki suho-mesnatih izdelkov.) Dokazi pa so za pretirano uživanje ogljikovih hidratov, zlasti enostavnih skladkorjev, posebej belega industrijskega ( tudi v obliki pijač). Tudi za pretirano uživanje nasičenih maščob. Spoštujem filozofske oz. moralne ( tudi verske) razloge proti uživanju mesa.

    • Ta članek opisuje zlorabo medijev zaradi kreiranja nove realnosti, v kateri naj bi imeli glavno besedo spet tisti, ki to realnost kreirajo. Domiselno, ni kaj.
      In to ne glede na to, da realnost že obstaja. Na to se seveda ti kreatorji požvižgajo. To pomeni da jim ni mar za usodo ljudi na tem planetu, ampak se jim gre le za določene izbrance. Kot kaže ta proces teče tako na svetovni, kot tudi na domači sceni.
      Zato za ta prispevek, če ne zajema področij kot so naprimer prehrana in okoljevarstvo, ne rečemo da je pristranski.

      • To pomeni da jim ni mar za usodo ljudi na tem planetu, ampak se jim gre le za določene izbrance.

        Posredno je res, sicer pa je treba napisati, da so to oprane riti, ki za drobtinico, ki je padla s Satanove mize, ubijajo tudi lastne otroke.

    • slehernik

      Eh, spoštovani Igor, “zanikanje holokavsta” je pač samo propagandni izmislek, domači “fake news”, kakršne poznamo in so pri nas “moderne” že sedem desetletij – če prebereš, kaj je bilo o holokavstu s strani Brščiča v resnici povedano, se boš strinjal, da gre pri “zanikanju” samo za zlonameren izmislek, ki naj bi ga oblatil.

      Te metode so dobro znane že desetletja, vajeni smo jih že iz neštetih obračunov režima z izobraženci, ki ne marajo pihati v strogo predpisani rog.

      Skratka: v besedah “gledamo naprej”, v resnici pa na vso moč vozimo nazaj v štirideseta, petdeseta, tako v politiki, kot v kulturi in počasi tudi v vsem drugem, kam drugam s temi akterji pač ne moremo priti…

  • Gospodu Francu Mihiču svetujem, naj piše nekoliko krajše, da bodo njegove misli dosegle več ljudi. Naj naredim njegov povzetek:

    Naslov “Ponarejena realnost pohabljala slovensko demokracijo” tudi sodi med “fake news” saj negira kavzalnost. Veliko bolj točen opis je:

    »Države danes propadajo, ker njihove ekonomske institucije ne spodbujajo ljudi, da bi varčevali, investirali in inovirali.« Kdo zatira naš razvoj? Voditelji političnih strank, ki niso osebno odgovorni volivcem. Imajo ekonomske svetovalce, ki ne dajo rezultatov z višjo dodano vrednostjo na zaposlenega. Znanje z rezultati nima še veljave. Prednost ima oblast, ne pa rast ekonomije. Partijski proporcionalni volilni sistem jim je odlično kritje! (copy&paste)

    • Zanimivo je tudi sledeče razmišljanje.

      Na http://nova24tv.si/kolumna/zakaj-si-lahko-privoscimo-manj-kot-leta-2004-in-zakaj-si-cehi-in-poljaki-lahko-privoscijo-vedno-vec/ lahko preberemo:

      … da je bila današnja Slovenija do leta 1918 del Avstro-ogrske monarhije in življenjski standard naših ljudi se ni kaj bistveno razlikoval od življenjskega standarda drugih dežel omenjene monarhije. Zato pa je Slovenija od leta 1918 do leta 1990 zaostala in je dosegala le še okoli 35 % življenjskega standarda avstrijskih državljanov. Zakaj? Odgovor je preprost, oni so živeli v “grdem” kapitalizmu, mi pa smo se utopili v jugo povprečju in imeli smo seveda tisti “dobri” komunizem in socializem …

      Takoj se pojavi vprašanje, zakaj so ljudje volili zadnjega uradnega vodjo komunistov, da jih pelje v standard “grdega” kapitalizma?

      Zaradi pričakovanja drotinice, ki bo mogoče padla s Satanove mize potem, ko so nanjo dali sadove svojega dela. Smo pač narod posranih riti, Čehi in Poljaki pa ne.

      • slehernik

        “Takoj se pojavi vprašanje, zakaj so ljudje volili zadnjega uradnega vodjo komunistov, da jih pelje v standard “grdega” kapitalizma?”

        Volilno telo vodi strah, kar je slaba ocena za stanje demokracije – ta je v strahu pač nemogoča.
        Strah pred izgubo ugleda, prijateljev, eksistence, pred izgubo prihodnosti družine, otrok, konec koncev pred nasilno smrtjo je med ljudmi še vedno zelo prisoten.

        O tem strahu nam največ pove še vedno spoštovani molk o storjenih zločinih in lopovščinah nekdanjih gospodarjev, ki bi v zdravi družbi morale že zdavnaj na svetlo.

        Na oblasti so pač ne glede na trenutno vlado njihovi nasledniki, takšne so izkušnje, ki vodijo mnoge volivce po poti previdnosti, da raje “verjamejo” tistim, ki jim lahko zagrenijo ali uničijo življenje.


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI