Prejeli smo: Izjava Zbora za republiko in nasprotovanje projektoma ljubljanski stadion in tržnice

Casnik 25.5.2017 0:23
 

ZADEVA: PLEČNIKOVO LETO 2017

Spoštovani!

Zbor za republiko poziva vlado RS, da s pravnimi akti zaščiti Plečnikov stadion in odprto tržnico pri Plečnikovih arkadah pred uničenjem. Oba objekta sta sicer zaščitena, Plečnikov stadion kot kulturni spomenik državnega pomena (UL RS št. 16/08 in 123/08) in odprta tržnica z Odlokom o razglasitvi srednjeveškega mestnega jedra Stare Ljubljane (UR list SRS št. 5/86).

Vendar to očitno ni dovolj. Družba Bežigrajski športni park (BSP), ki je v lasti milijonarja Joca Pečečnika, Olimpijskega komiteja in MOL, načrtuje popolno uničenje Plečnikovega stadiona s tem, da bi tam zgradila tri poslovne hiše, 77 metrov visok nebotičnik in garažo za 2500 avtomobilov. MOL z županom Jankovićem načrtuje gradnjo 4 etažne garaže pod odprto tržnico, kar bi uničilo sedanjo butično tržnico, njeno sozvočje s Plečnikovimi arkadami in ogrozilo pomembne arheološke ostaline.

Letošnje leto je Plečnikovo leto. Vlada RS skupaj s vlado Republike Češke pripravlja dokumentacijo za vpis arhitekturnih del arhitekta Jožeta Plečnika na seznam UNESCO za nepremično kulturno dediščino človeštva. Zato Zbor za republiko meni, da je sedaj čas, da se pravno dokončno uredi tudi omenjena primera.

Vlada RS je ob njenem nastopu izražala svojo zavezanost pravnim načelom in etičnim ter moralnim vrednotam. Zato Zbor za republiko meni, da je umestno, da jo pozove k uresničevanju teh načel tudi v primeru Plečnikovega stadiona in odprte tržnice poleg Plečnikovih arkad.

Vlada RS lahko prepreči vsa poseganja v Plečnikov stadion in v odprto tržnico poleg Plečnikovih arkad. Za to lahko uporabi že obstoječe pravne akte, kot so razlastitev stadiona zaradi lastnikovega zanemarjanja kulturnega spomenika državnega pomena in razglasitev odprte tržnice poleg Plečnikovih arkad za državni kulturni spomenik.

S spoštovanjem,

Zbor za republiko

France Cukjati, predsednik

Priloga pismu Vladi RS, ki obširneje pojasni argumente za ohranitev Plečnikovega stadiona in odprte tržnice poleg Plečnikovih arkad.

Poziv Zbora za republiko Vladi RS, da zaščiti Plečnikov stadion in odprto tržnico pri Plečnikovih arkadah pred uničenjem, zahteva tudi dodatno obrazložitev.

Sedanja Vlada RS je ob njenem nastopu izražala svojo zavezanost pravnim načelom in etičnim ter moralnim vrednotam. Ta pravna načela in etične vrednote so v primeru Plečnikovega stadiona in odprte tržnice poleg Plečnikovih arkad zagovarjale naslednje inštitucije in posamezniki:

Inštituciji, ki ostajata zvesti etiki svoje stroke in ki tem posegom v kulturno umetniško dediščino naroda nasprotujeta, sta Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta pri SAZU in SAZU s predsednikom pokojnim dr. Jožetom Trontljem. Ta je ob soglasju vseh razredov SAZU po sestankih s predstavniki MOL leta 2009 odklonila vsako poseganje v območje odprte tržnice kot kulturne dediščine in kot zavarovanega prostora, ki je eden od arheološko najbogatejših območij mesta. Inštitut Franceta Steleta pri ZRC SAZU je že leta 2012 javno opozoril na mnoge spomeniško varstvene nepravilnosti. Ravno tako je V. umetniški razred SAZU leta 2016 zavzel jasno stališče, »da je potrebno Plečnikov stadion kot umetniško pomembno in historično pričevalno delo našega najvidnejšega arhitekta prenoviti v prvotni podobi, ker bi ga družba BSP uničila in prav bistveno okrnila njegovo naravno okolje«.

Zato Zbor za republiko meni, da Vlada RS v skladu s svojim zavzemanjem za pravna načela in etične ter moralne vrednote prisluhne in upošteva umetnostno zgodovinsko stroko in stališča Slovenske akademije znanosti in umetnosti SAZU ter njenega znanstveno raziskovalnega centra ZRC kot naše najvišje znanstvene in kulturne ustanove v državi.

Brali smo tudi zgrožena opažanja arhitekta prof. dr. Aleša Vodopivca (Delo, 3.3.2007), ki je naštel vrsto nesprejemljivih načrtovanih posegov strankarskih veljakov v slovenski prostor, obsodil naklonjenost državne uprave, ki podpira take načrte in odklanja neodvisne strokovnjake. Sprašuje se zakaj se je oblast odločila preoblikovati naravne in kulturne spomenike, pomembne za narodovo samobitnost, našo avtentičnost in prepoznavnost v svetu. Dr. Andrej Smrekar kot predsednik Slovenskega umetnostno zgodovinskega društva v sestavku »Dokapitalizirajte dediščino«, (Delo, 10.1.2015), piše, da je z varovanjem kulturne dediščine v državi nekaj hudo narobe, da zgubljamo prvorazredne kulturne spomenike enega za drugim, da se v odnosu do dediščine odraža vsa beda naše družbene stvarnosti.

Načrtovano uničenje Plečnikovega stadiona in odprte tržnice poleg Plečnikovih arkad je tudi v nasprotju z mednarodnimi konvencijami, ki jih je RS ratificirala. Te so The Valetta Principles of Safeguarding and Management of Historic Sites, Towns and Urban Areas, ki zapoveduje ohranitev arheološko arhitekturne dediščine in situ in prepoveduje kakršenkoli gradbeni poseg, ki bi spremenil, odstranil ali uničil to dediščino. Isto zapoveduje tudi Venice Charter iz leta 1964 in Icomos Charter iz leta 1990. Načrtovani gradbeni posegi v Plečnikov stadion in gradnja garaže pod odprto tržnico so v nasprotju s temi mednarodnimi dokumenti. Zbor za republiko pričakuje od vlade RS, da začne uveljavljati v praksi te ratificirane mednarodne konvencije, ki ščitijo narodovo kulturno dediščino.

Gradnji garaže pod odprto tržnico tudi nasprotuje več kot 8700 meščanov, katerih podpise je civilna iniciativa Tržnice ne damo zbrala že pred osmimi leti in se s tem pridružuje vsem tistim strokovnjakom in kulturnim ustanovam, ki se zavedajo etične in moralne odgovornosti do preteklih in prihodnjih rodov.

Pomembna so tudi finančna dejstva. Družba Bežigrajski športni park ni pojasnila, kako namerava zbrati finančna sredstva za gradnjo 70 m visokega nebotičnika, 2500 garaž in poslovne stavbe. Garaža, ki jo MOL načrtuje pod odprto tržnico, bi obremenila javna sredstva za 30,000,000 evrov, poznamo pa dokument, po katerem bi bila garaža namenjena prodaji Kresije kot hotela. Vse te finance niso transparentne.

Zdravstveni argumenti, ki nasprotujejo načrtovanim gradbeniškim posegom v Plečnikov stadion in v odprto tržnico poleg Plečnikovih arkad so zelo tehtni. Ustava RS v 56. členu zagotavlja nam vsem zdravo okolje. S znatno povečanim prometom na obeh lokacijah v centru mesta in z izpuhi iz obeh garaž bi onesnaženost zraka s prašnimi delci še znatno povečali in s tem smiselno nasprotovali temu členu ustave.

Slogan župana Jankovića, da »mesto zaživi z avtomobili«, ki ga je najavil že pred leti, je več kot 50 let star anahronizem. Sedaj dnevno v Ljubljano pripelje več kot 110,000 avtomobilov. Ti onesnažujejo zrak s prašnimi delci PM10, kar je v Ljubljani velik zdravstveni problem. Mednarodna študija Evropske komisije Aphecom 2008-2011 je zajela 25 evropskih mest, tudi Ljubljano, koordiniral jo je Inštitut za javno zdravje Francije. Študija ocenjuje vpliv prašnih delcev v zraku na zdravje ljudi. Za Ljubljano ugotavlja skrajšanje življenjske dobe za okoli 1 leto in s tem povezanih okoli 250 predčasnih smrti predvsem starejših Ljubljančanov, na leto je okoli 2700 hospitalizacij zaradi respiratornih težav, okoli 30% primerov otroške astme je zaradi onesnaženega zraka. Ta ima poleg drugih tudi zelo škodljive vplive na nosečnost, na respiratorne probleme in tudi na pljučni rak. Škandalozen je podatek, da je v Ljubljani število hospitaliziranih otrok do 15 let zaradi respiratornih problemov okoli 1000 na leto (!!!). Ocene finančnih izdatkov zaradi onesnaženega zraka v študiji Aphecom gredo v več 100,000 evrov letno. Tudi zato bi bila oba gradbena posega zelo škodljiva, odprto tržnico obiskujejo občani vseh starosti, tudi mnoge matere z otroci, zraven Plečnikovega stadiona so stanovanjski bloki, šola in vrtec. Znatno povečan promet v teh delih centra mesta in direktni izpuhi onesnaženega zraka iz garaž bi zdravstvene probleme še povečali.

Menimo, da bi Plečnikov stadion moral služiti za lahko atletiko in šport za učence ljubljanskih in drugih slovenskih šol. To bi bila velika pridobitev za pristojno ministrstvo, saj prostora za atletsko udejstvovanje učencev v Ljubljani primanjkuje. To bi bila tudi finančno učinkovita rešitev tega vprašanja. Ljubljanska odprta tržnica je butični fenomen v centru mesta, živ priljubljen prostor njenih meščanov povezanih z kmetijskim podeželjem, ki jo z občudovanjem ogledujejo tudi tujci in je del narodove kulturne dediščine. Poleg tega je tudi vir prihodka za vrsto kmetij na obrobju Ljubljane in širše, ki bi ga v primeru njenega uničenja izgubile.

Navedli smo strokovna mnenja najvišjih inštitucij v državi, mednarodne pravne akte, finančne aspekte in zdravstvena dejstva, ki vsa govore v prid poziva Zbor za republiko vladi RS, da s pravnimi akti zaščiti Plečnikov stadion in odprto tržnico pri Plečnikovih arkadah pred uničenjem.

Pričakujemo, da bo Vlada RS zavzela svoje stališče in odločila v skladu s predstavljenimi argumenti.

 
Značke:

5 komentarjev

  • svitase

    Spoštljiv poklon, da ste se prebudili!

    Zdaj pa vztrajajte do konca in uporabite vsa etična, politična in domače in mednarodne pravne akte!

    To napravite tudi za celotno slovensko območje, kjer zaradi malomarnosti izginjajo zgodovinski dragulji!

    Podoben odnos imejte tudi do duhovne, nesnovne slovenske kulturne dediščine, saj smo z njo razpoznavni, ki naj bo obvezna sestavina kulturnega turizma!

  • svitase

    Pravilno:

    Zdaj pa vztrajajte do konca, torej do uspeha, in pri tem uporabite vsa etična in politična sredstva ter domače in mednarodne pravne akte ter postopke!

  • Igor MB

    Ne razumem pravnih argumentov zoper garaže. Rušenje je seveda protizakonito, a pri gradnji garaž se mi zdi, da omenjena zaščitena objekta ne bi bila spremenjena. Razlogi proti izkopavanju so lahko arheološki. Lahko tudi zdravstveni. A zdravje, na žalost, naša zakonodaja ne ščiti tako močno, kot si predstavljate.
    A držim pesti, da vam uspe. 🙂

    • tolmun1 tolmun1

      Igor , ali ti veš , da je v neposredni bližini Ljubljanzke tržnice struga Ljubljanice ,kaj
      vse se lahko zgodi prepuščam tvojemu razmišljanju ! Poseg v prostor okoli Stolnice
      je neodgovoren in pljunek v obraz vsem , ki jim tržnica taka kot je predstavlja veliko
      vrednost v vseh pogledih , kdaj bodo samodržcu jankoviću odvzeli pooblastila in
      zaščitili objekte , ki so zgodovinskega pomena in so svetinja mesta Ljubljane ! Čudim
      se , da pri teh “podvigih” sodeluje celo profesor na fakulteti za arhitekturo v Ljubljani!
      Grozljiv primer uničevanja unikatnih objektov je , bila pred nedavnim porušitev
      Kolizeja iz časov avstroogrske monarhije , poglej in preberi :
      https://www.google.si/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd=1&cad=rja&uact=8&ved=0ahUKEwju_a7ox4vUAhXCWxQKHZ1WDpcQFgglMAA&url=https%3A%2F%2Fsl.wikipedia.org%2Fwiki%2FKolizej%2C_Ljubljana&usg=AFQjCNF9baA6bcRYFvqLMRIJuj4Ld084Bg&sig2=d2sbOggdX_rMHjoGBUwLqQ
      Porušitev tega objekta je bila že dolgo načrtovana , namensko so ga pustili propasti , nakar se je v kriminalno dejanje vključil tudi tajkun Jože Andrelič , ki je objekt neodgovorno porušil , odgovornosti za storjeno nepopravljivo škodo lahko mirno
      pripišemo takratni vladi in minstrstvu za kulturo , kdo je bil takrat minister ki je dovolil
      rušitev in dal praktično soglasje vlade , ” Poleg tega, da za rušitev Kolizeja lastnik še nima gradbenega dovoljenja, nima niti potrebne … Ministrica rušenje dovolila, upravna enota pa ne. Kmalu po tem, ko je kulturna ministrica Majda Širca v začetku lanskega avgusta lastniku Kolizeja izdala … Kot so povedali na ljubljanski upravni enoti, so njegovo pritožbo jeseni ..”
      Do kdaj bodo imeli tujci moč odločanja v Sloveniji !

      Andrej Briški dipl. ing. arh.

  • Martin_

    Sem proti uničevanju kulturne dediščine in proti onesnaževanju, toda zdi se mi potrebno, da se stvari nekoliko pojasni.
    Gradnje garažnih hiš v zadnjem obdobju, ko je Jankovič župan, minimalno povečujejo onesnaževanje, ker predstavljajo majhen delež. Gotovo pa je Jankovičeva oblast odgovorna za onesnaževanje na drugačen način. Omejitev hitrosti je marsikje povečala s 50 na 60 km/h ali celo iz 40 na 60 km/h. Avtomobili največ energije porabijo pri pospeševanju, zato imamo od sprostitve omejitve hitrost več avtomobilskega onesnaževanja pa tudi avtomobilskih nesreč. “Zeleni ukrepi” Jankovičeve oblasti onesnaževanja niti približno ne izničijo.

    Sicer pa je direktno avtomobilsko onesnaževanje preteklost. Na velikem pohodu so namreč električni avtomobili. S tem pa nikakor ni problem odpravljen, ker alternativnih virov v grobem rečeno NI. “Alternativni vir” je gotovo varčevanje. Tudi tam, kjer imajo mnogo vetrnic, te ustvarijo majhen del energije. Električni avtomobili bodo torej onesnaževali širši prostor.


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI