Resno razvojno vprašanje ali razgrinjanje lahkotnosti v razmišljanju

Casnik 24.5.2017 6:36
 

Pripis avtorja: komentar je bil poslan pomočnici urednika časnika Dela ga. Mateji Babič v soboto, dne 20. maja 2017. Ker ni bilo nobenega odgovora s strani naslovnice Vam pošiljam besedilo v objavo na Časnik z današnjim dnem, to je 24. 5. 2017.

Bolj se poskuša določene probleme analizirati globalno, bolj jasno sliko načina razmišljanja, zanikovanja ali podpiranja si lahko ustvarimo o avtorjih zapisanih besed. Tako nam različni apologeti »resnice« vedno predstavljajo pravo smer razvoja oz. po potrebi blokade. Vedno so eni in isti razlagalci trenutne resnice. Naenkrat imamo občutek, da vedo posamezniki za vsak problem poiskati odgovor, od problema biološkega razvoja, do stanja v naravi, pa do ocene popolnoma inženirskih rešitev sobivanja človeka v naravi. Če pa se med nje uvrstijo še enosmerni družbeni delavci, za kar se nekateri novinarji še vedno imajo, pa dobimo kolaž, ki lahko vsakokrat zapolne katerekoli površino časopisnega prostora. Sobotno Delo 20.5.2017 je dober dokaz za zgornje trditve.

Na eni strani imamo nepolitično komentatorko, ki suvereno ugotavlja, kako se je sprožila akcija testiranje terena. Na drugi strani nato sledi poznavalec in navijač »razvojnih« politik socrealističnih projektov iz obale, ki trdi da se mora po opredelitvi vladajoče strukture projekt realizirati za vsako ceno. Žrtve in stroški za dosego tako postavljenega cilja se ne smejo preštevati, tako poznavalec, ker je za vladajočo strukturo bistveno, da se nekaj naredi, pa četudi brezglavo.

Vso strokovnost pa zabeli še razmišljujoč ex politik, ki ima težave z računstvom, ki ga lahko uporablja zmedeno in vedoma zato, ker je humanist, mora imeti vedno prav in ker je prepoznana stalnica v nerazsodnem razvoju.

Številke, ki so pomembne, da se razsodnost duha lahko ocenjuje, pa so naslednje.

»Nesrečni drugi tir« po besedah prof. Pavlihe je projekt, ki je star 20 let. Torej pomeni, da je konceptualiziran po tehnologiji železniškega transporta izpred 20 let oziroma bolje 60 let. Neposodobljen projekt predstavlja za vsakega razumnega gospodarja izziv, da se poišče nove tehnične rešitve, še posebej, da se da podučiti, kaj se z razvojem dogaja v svetu.

Razumljivo je, da bi novelacijo moral še posebej zagnano zagovarjati ex minister za razvoj RS g. Jože P. Damijan. Tega žal ne zmore, ker ne razume, da se konkurenčnost izdelkov ne dosega s premetavanjem številk na papirju, ampak izključno in samo z inovacijami in vrhunsko tehnologijo, ki je v končni izvedbi zelo preprosta. Izdelek je konkurenčen, če je v izdelavi optimiran stroškovni del in če je uporabljenih čim manj minut živega človeškega dela.

Zadnji pogoj je pomemben za vse industrijske proizvode razvitega sveta, kjer je delež stroška plač eden pomembnih elementov za oceno. Razlika do prodajne cene pa so ostali spremljevalni stroški (razvoj, marketing, skladiščenje, distribucija, dobiček itd). Če zadnji našteti stroški ne zagotavljajo enostavne reprodukcije ter v razliki stroške novega razvoja, potem podjetja nimajo kaj iskati na trgu. To ve vsak, ki dela in si postavlja razmislek o človekovem življenju izven delovnega časa.

V nekaterih zmedenih in informacijsko omejenih okoljih se zato lahko srečata strokovnjak za transportno logistiko iz področja prava in inovativno usmerjen ekonomist. Z zavzetostjo si lahko ustvarita umetno družbo, ki zagovarja poteze trenutno svetovno zmedenega usmerjevalca razvoja človeštva g. Sorosa. Toliko popackanih in na koncu etično zmedenih sledov, vključno z Amnesty International, kot jih pušča po svetu g. Soros, ni pustil še nobeden v zadnjih stotih letih, pa četudi z dobrohotnim pogledom.

Sedaj pa k jedru problema transportne logistike in ekologije. Luka Koper je v letu 2016 imela 2061 privezov pri 23,5 milijona ton pretovora. Če se Luka Koper razširi za dvakrat potem to predstavlja okoli 4120 ladij oziroma trikrat je to 6200 ladij.

Vzporedno s tem je potrebno računati tudi na povečano kapaciteto pristanišča v Trstu.

Prav bi bilo, da bi g. Pavliha ob skrbi za kakovost morja in narave sam sebi odgovoril v skladu z 72. členom ustave RS, kaj to pomeni (povzeto po intervjuju v soboto 17.5.2017). Pa mu pustimo, da se o tem izreče, ko bo zagovarjal drugi tir po vladini varianti in bo sedel v civilnem nadzoru za Drugi tir z zagotovljeno plačano sejnino.

Pri trikrat večjem številu ladij bomo imeli v Luki Koper okoli 70 milijonov ton, oziroma po železnici največ 50 milijonov ton, kar predstavlja 72 % vsega transporta po železnici, sedaj je tega deleža samo 60%. Človek bi pričakoval, da razmišljujoč človek predlaga rešitev s pritiskom na ekološko manj sporen transport z železnico, ki bi ga vlada stopnjevala, prof. Pavliha pa v nadzoru zahteval s strani ministrstva.

Tako imenovani drugi tir z dvema tiroma, bo po besedah vodje projekta državnega sekretarja imel zmogljivost 220 vlakov na dan. Pri povprečni masi vlaka 1300 ton in 300 delovnih dni ter 16 dnevnega obratovanja bo kapaciteta po njegovem za dvotirno progo po trasi drugega tira 85 milijonov ton na leto.

Predlagam, da se skupaj vsedeta strokovnjak za razvoj pomorstva s področja prava prof. Pavliha in ekolog kan. dr. Jure Leben in se uskladita, kaj pomeni 6200 ladij na leto v pristanišču Koper iz ekološkega stališča in obrnjeno, zakaj se tako vneto prizadevata za prekapacitirano železniško povezavo Koper Divača, ki ima projektno zmogljivost 85 milijonov ton ali za 40 % večjo kot bi bilo glede na maksimalno zmožnost koprskega zaliva še primerno. Ker sta CI (prof. Pavliha in Damijan) in Vlada (g. Jure Leben) v tako lepem sozvočju, da smo državljani popolnoma vzhičeni, tako mediji, bo odgovor hitro dobljen.

Delo bo o takem dogovoru poročalo čez kakšnih štirinajst dni, ko bo zakonski predlog CI imel več kot 5000 podpisov za sprejem v DZ, zraven pa je DZ že dvakrat izglasoval zakon, ki gre sedaj na referendum. Ne bodi pameten, bodi poslušen in veruj v velikega vodjo pa boš razumel to logiko.

Vsakogar zanima, kako lahko vodja projekta Drugi tir g. Jure Leben govori o možni kapaciteti 85 milijonov ton, če je npr. dokaj znan Brenner z dvotirno progo in ima kapaciteto samo do 65 milijonov ton. Za zgoraj omenjena neskladja se bi morali vsi strokovnjaki, ki se sedaj skrivajo in pospešeno projektirajo drugi tir po trasi drugega tira, takoj oglasiti. Morda je pa je tudi res, da sta prej napisana podatka preveč realistična, preveč inženirska in se težko vključita v razumevanje dolgoročnega strateškega razvoja Slovenije na področju železniškega prometa z 27 km enega železniškega tira! Hic!

Zakaj sem se oglasil? Zato, ker protagonisti vladinega projekta stresajo v javnost vsakršne podatke, pravnik se gre ekologijo, ekolog se gre transportno logistiko, vmes dela še doktorat.

Torej so vsi resni mladi doktoranti, ki študirajo damo na naših univerzah so manj sposobni, ker ne razumejo, da se ob vodenju projekta, kot je Drugi tir lahko dela še doktorat v tujini. Da v tujini. Ne doma v Sloveniji! Za povrh vsega pa prejšnji teden še s strani medijev dobimo oceno, preneseno iz ust predsednika vlade, da smo vsi, ki menimo, da je projekt nedorečen, nelogičen in neprimeren za gradnjo v letu 2017 proti razvoju. Ne pove pa, kaj razume kot razvoj, ali smer v leto 1955-56 (železna zavesa!!) ali usmeritev v sodelovanje z razvitimi državami.

Predlog inženirske rešitve, ki bi jo vsak minister za razvoj podprl, vsak minister, ki ima resor šolstva in znanstveno raziskovalnega dela si ogledal osebno predstavitev, vsak predsednik vlade prisluhnil pa zagotavlja:

  • pospešeno izgradnjo v štirih letih,
  • za več kot trikrat manjšo investicijsko vrednost,
  • prehitevanje vseh ostalih transportnih rešitev v širši regiji vsaj za dve leti,
  • večja kapaciteta železniškega trasnporta v dveh letih za 30 %,
  • zaradi domačega znanja zagotavljanje normalne rasti železniških kapacitet.

Če torej ob vseh podatkih odgovorni ne razumejo, da je treba vsaj prisluhniti inženirjem, potem so državljani dolžni zahtevati javno odločitev, pa čeprav so pogoji za referendum postavljeni tako, da vsi v foteljih ostanejo in si zagotovijo umirjeno življenje.

Povejmo jasno, da bodo s sprejetjem tega zakona o financiranju drugega tira na relaciji Koper- Divača v integralnem proračunu prizadete pokojnine, šolstvo in sociala. Da manjše bodo pokojnine, manj bo denarja iz integralnega proračuna, ker vlada tišči zastarel, nedodelan projekt samo zato, da bodo zasadili prvo lopato. Le kateremu in kdaj v spomin. Prav bi bilo, da jasno povemo, da se predstavniki industrije, domačega znanja in raziskovalci tega preprosto ne gremo več in da bomo preverili utemeljenost vsiljene in nerazumne zakonodaje na volitvah, pardon na referendumu.

Prej omenjeni apologeti pa naj sami določajo meje spoštovanja in upoštevanje določenih strok, ker se lahko zgodi, da bodo določeni mediji imeli kmalu naklado okoli 11.000 izvodov v državni upravi in še 5.000 neposrednih naročnikov skupaj z okoli 22 novinarji ter 10 dopisniki.

Dr. Jože Duhovnik, Seničica pri Medvodah

 
Značke:

17 komentarjev

  • Igor MB

    Ne čudi me, da članek ni objavljen v Delu. Obupno slabo je NAPISAN. Ne govorim o vsebini pač pa pristopu. Edina beseda, ki članku daje težo, je podpis.
    Članek se ne ukvarja z eno temo, ampak je neprebavljiv zlepek večih. Prvih pet odstavkov bi enostavno bilo treba izrezati ven. Ni tema za inženirja. Naj o tem kaj smiselnega zapiše kdo od Vaših prijateljev, ki mu je poklic politika.

    Ostanek članka sodi v Delovo prilogo o znanosti. Zelo dobro napisano, mestoma preveč tehnično. A tudi tu sem se prijel za glavo. Kaj ima Soros z drugim tirom. Če pod enim naslovom ne zasledujete enega povzetka, se ne čudite, če kljub zvenečemu imenu ne prodrete v Delo.
    Prijazen postopek, 🙂 igor đukanović

    • Igor MB

      Presneti od mene pametnejši telefon.
      Prijazen pozdrav seveda, 🙂 igor

    • Jože Duhovnik

      Spoštovani,
      podatek g. Lebna, da bodo za preglednost vodenja projekta v finančnem delu uporabili mednarodno organizacijo Amnesty international (povzeto po slovesnkih medijih). To pa je organizacija, ki je povezana s priimkom SOROS.
      Žal naši ljudje velikokrat uporabljajo obskurne tuje organizacije, da nam pričarajo madnarodno primerljivost o vsemogočem….. tudi o navideznem strokovnem delu.
      Če preberete članek v Delu, kjer je intervju z prof. Pavliho je seveda strogo fokusiran, prebavljiv in ne vem kaj še vse samo zato, ker je nedoločen in zamegljuje resnične problema razvoja 46,6 km slovenske obale.
      Če spet miselno preskočim: ekologija ni pravljičarstvo, ampak sinergija vseh parametrov v okolju, ki zagotavljajo trajnostni razvoj oz. nepoškodovanje okolja. Zato kdorkoli govori o ekologiji MORA uporabljati številke, pa zato ni treba pisati v znanstvene revije.

    • Igor MB

      Res moram opraviti domačo nalogo. Amnesty se bori za odpravo smrtne kazni. Glede tega si zasluži velik ugled. Tudi na okoljske teme se občasno razširi. Tudi sam jo aktivno podpiram.
      A za finance definitivno niso referenca.

      • Igor MB: “… Amnesty se bori za odpravo smrtne kazni.”
        ===================

        V Sloveniji ni smrtne kazni, naj se gredo “borit” drugam, tu delajo samo škodo.
        In, kaj ima smrtna kazen z drugim tirom. Ste provokator prve klase.

  • Sarkazem

    Članek je čisto v redu napisan. Seveda ga je treba kakorkoli napasti, če je se je že pojavil v Casniku. Dokler nisem prenehal prebirati Delo, sem lahko tam prebral mnogo slabše prorežimske zmazke. Ni slučajno, da se je takoj pojavil Igor MB.
    K avtorjevim argumentom bi dodal še, da bi nam vladni projekt požrl še ostale nujnejše infrastrukturne projekte, kot so posodobitev železniškega omrežja, posodobitev in sanacija cestnega omrežja, predor pod Karavankami, predor pod Gorjanci in tretja avtocestna os, ker bo zmanjkalo denarja tudi za podražitve in anekse pri drugem tiru, kaj šele za naštete nujnejše projekte. Seveda pa bo treba uresničiti tisto, za kar se je naprdnil Forum 21!

  • Zdravko

    Toda, zakon je tu. Lahko da bo šel na referendum. Toda tu je Magna, ki ne bo šla na referendum, tretja razvojna os tudi ne. In vse kaže, da vlado ne bo mogoče ustaviti. Še ta referendum naj zrušijo nekako še pred zbiranjem podpisov, in bodo spet popolni zmagovalci.

  • Glede na očitno zafrkavanje medija v zadnjem odstavku imam skoraj občutek, da dr. Duhovnik ni niti pričakoval, da bo tam objavljeno. Ampak da si je malo dal duška.

    Meni se pa samo učvršča vtis, ki sem ga imel od začetka, da iz nekih razlogov ( ki se narodnogospodarsko ne zdijo racionalni, niti sprejemljivi z vidika potrebnosti demokratičnega dialoga) pobudam skupine okoli dr. Duhovnika namerno ne pustijo vstopa v javni politični dialog okoli drugega tira, kolikor ga je sploh bilo.

    Dominantni mediji so od začetka vlekli mantro, da resno alternativo predstavlja predlog skupine Jožeta Damijana. Ljubitelja Cecine glasbe. Pri čemer naj bi cela država spregledala, da predlog glede trase in tehnično ni v ničemer alternativni, ampak da gre samo za, kot se je slikovito izrazil Duhovnik tule, drugačno premetavanje številk ( predvidenih stroškov). Druga ocena stroškov ( pri čemer laiku ne more biti jasno, ali je realnejša vladina ali Damijanova) in drug tip finančne konstrukcije. Povsem etatističen.

    V racionalni državi bi gotovo šli tudi v strokovno presojo in javno razpravo takšne tehnično-inženirske alternative, kot jo je predlagala avtorjeva skupina. To, da se politika in večina medijev obsesivno-kompulzivno obnaša, kot da je ni, je zelo čudno in nezdravo.

  • Ko malo več razmišljam o tej očitni medijski blokadi nekdanjega dekana dr. Duhovnika in drugih uglednih, predvsem inženirskih imen okoli njega, se mi vendarle zmeraj verjetnejša zdi teorija, h kakršnim sicer ne nagibam kar tako.

    Da gre za naročen in zaukazan molk, v Delovem primeru s strani lastnika ( dokaj svežega), verjetno sporočen preko njegovega človeka pri mediju. In da Delovi novinarji ne glede na profesionalna merila in interes javnosti, enostavno ubogajo. Da se skratka prvič jasno kaže, zakaj je Stojan Petrič sploh kupil Delo.

    Ta hipoteza delnega primera ( Delo) pa kar nagovarja k sledečemu videnju širše slike: da je dejansko vladno forsiranje drugega tira spodbujeno z velikanskimi apetiti po velikanskih plenjenjih in da so s strani odločujočih verjetno za to že dani vsaj oprijemljivi obeti, če ne obljube, če ne celo kakšna tajna zagotovila.

    Torej, z ostro in sočno opredeljitvijo, “udruženi zločinački poduhvat”, ali: dogovor vladajoče politike in njenih ozadij, njene ekonomske klientele in njim bližnjim medijev, da bojo v projektu drugega tira vsaj toliko kot pri TEŠ6, če bojo vsi pridni in složni, teški milijoni padali v privatne žepe. Na račun davkoplačevalcev, seveda.

    Očitno bom torej podprl napovedani referedum in če me kdo ne prepriča v nasprotno temu, kar sem tule zapisal, na referendumu glasoval proti.

    • Kučan svari: Na projekt drugi tir je premier Miro Cerar vezal mandat, ko je dejal, da vlada s tem projektom stoji ali pade.

      Demokracija, 12.01.2017

      Na današnjem srečanju Foruma 21 je tekla beseda o drugem železniškem tiru med Koprom in
      Divačo. Zadnji šef komunistične partije in predsednik foruma 21 Milan Kučan je dal jasno
      sporočilo, da ideja o drugem tiru obstaja že dolgo, zdaj pa dileme o tem, ali se bo zgradil ali ne,
      ni več. Prav tako je spomnil (beri: požugal) aktualnega premierja Mira Cerarja, da je na
      projekt nedavno celo vezal mandat, ko je dejal, da vlada s tem projektom stoji ali pade.
      Dolžan ni ostal niti infrastrukturnemu ministru Petru Gašperšiču, ki je med interpelacijo dejal, da se
      bo gradnja drugega tira začela do konca leta.
      Interes javnosti je po Kučanovih besedah velik in projekt zahteva transparentnost. Ni pa Kučan
      povedal, kdo je ta javnost. Je mislil s tem Emila Milana Pintarja, ki zastopa Svet za civilni nadzor
      nad drugim tirom?
      “Ob tem ni nepomembno, da ima slovenska javnost negativno izkušnjo z gradnjo Teša 6, kjer se je
      zgodila vrsta nepravilnosti,” je govoril Kučan. Kot je še pojasnil, je izraz interesa javnosti, po svoje
      pa tudi zaskrbljenosti, oblikovanje sveta za civilni nadzor projekta drugi tir, katerega člani so se
      udeležili današnje razprave.
      Kučan pa vidi več odprtih vprašanj, med drugim kakšno bo lastništvo Madžarov in ali bo vlada s
      projektom, kot ga je sprejela, izročila Luko tujcem.
      Predstavnikov ministrstva za infrastrukturo, ki so bili povabljeni na srečanje, po poročanju Financ
      menda zaradi gripe, ni bilo, predstavnikov Luke tudi ne, prišel pa je Dušan Mes iz SŽ.

    • Zdravko

      Naši mediji so vladna trobila že 75 let. Ali na to vpliva lastništvo ali ne niti ne vem več. Avtocenzura novinarjev deluje. Če bi pa kakšen kaj preveč zinil, bi pa čisto lahko dobil po glavi od lastnika.
      Oblast je organizatorka projekta. Oblast je nekoč sprejela ta projekt. Zdaj ga ne zna ali noče zavreči. Kakorkoli. Duhovnik je uletel po amatersko, voluntersko, če hočete, in ni potreben noben poseben napor, da se ga utiša oziroma izloči. Tako se pa tudi ne moremo it. Po svoje razumljivo, čeprav očitno špekulativno s strani vlade in nam sicer neznanih lobijev, ki rabijo novi projekt, kajti TEŠ6 je mimo.
      Ko sem videl kako hud je Cerar na Kovačiča zaradi referenduma, sem tudi sam odločen podpreti referendum. Bi pa skoraj šel stavit, da ga bodo preprečili. S čemerkoli že. Morda bodo šli iskat kako nago punco na njegov računalnik…

      • Zdravko: “… Bi pa skoraj šel stavit, da ga bodo preprečili. S čemerkoli že. Morda bodo šli iskat kako nago punco na njegov računalnik…”
        ===================

        Ker se je že začelo zbiranje podpisov, torej izpolnjeni pogoji (2500 podpisov) za začetek zbiranja, je tukaj Vili Kovačič postal nevpliven na to ali referendum bo ali ne.
        Lahko mu najdejo karkoli na računalniku, zbiranja podpisov ne morejo več ustaviti. Torej, Vili nima več nobene moči ali pravice, da morebiti ustavi zbiranje podpisov. On je kot pobudnik ni več “lastnik” referenduma.
        Torej je vse odvisno samo od tega ali bo zbranih 40.000 podpisov ali ne.
        Vsak ki malo pozna to zadevo je skoraj dolžan dati podpis saj s tem zaustavi novo ropanje davkoplačevalcev. Seveda pa je potem potrebno tudi zmagati na referendumu.
        Bolj me zanima, če bodo dominantni mediji, v tem primeru predvsem RTV Slovenija, sploh dopustili kakšne resne javne razprave. V to pa močno dvomim, nekaj verjetno bo ampak v stilu: “imate tri minute, vaš čas je potekel”.

      • Igor MB

        Jaz se ne bi hecal na ta račun. Se strinjam, da je tisto s poslancem Magajno res bolj kot ne bila farsa. Našli so eno fotografijo na njegovem računalniku, ki naj bi jo nekdo z njegovega naslova IP snel s spleta in naj bi na njej bila nepolnoletna 17-letnica.

        A pred kratkim je Delo poročalo o resni akciji, ki je potekala sočasno v veliko državah. Dolgo so spremljali “temni splet” in posameznike, ki so mislili, da so na takšen način varni pred policijo. Ob koncu akcije so aretirali skoraj tisoč izdelovalcev in rednih uporabnikov otroške pornografije, pri katerih ni bilo dvoma, kdo in s kakšnim namenom je zbiral velike količine fotografij in video posnetkov.


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI