Prejeli smo: Zahteva za vključitev AAG v postopek izdaje okoljevarstvenega soglasja za Industrijski obrat Magna Nukleus

Casnik 22.5.2017 0:05
 

Alpe Adria Green je 18.05.2017 v zakonskem roku podal zahtevo na Agencijo Republike Slovenije za okolje, da ga ta vključi kot stranskega udeleženeca v postopek izdaje okoljevarstvenega soglasja za poseg »Industrijski obrat Magna Nukleus«

V obrazložitvi smo navedli, da

–          AAG nasprotuje izdaji okoljevarstvenega soglasja, kot je predložen v osnutku v gradivu za javno razpravo. V nadaljevanju to tudi utemeljujemo, pri čemer si pridržujemo pravico, da v samem postopku, v katerega vstopamo s to zahtevo, še dodatno in širše utemeljujemo nasprotovanje izdaji predlaganega soglasja.

–          poseg in izdaja OVS Magna sta v nasprotju s 1.členom ZVO-1, zakona, ki postavlja temelje varstva okolja in prebivalcev, ki so od njega odvisni, s tem, da ”ureja varstvo okolja pred obremenjevanjem kot temeljni pogoj za trajnostni razvoj”. predlagani poseg in OVS Magna ne izpolnjujeta temeljnega pogoja trajnostnega razvoja. Trajnostni razvoj v tem primeru ne dovoljuje pozidave najboljših kmetijskih zemljišč, saj so na razpolago druga zemljišča v tem predelu Slovenije. Trajnostni razvoj ohranja najboljša kmetijska zemljišča kot nujen razvojni parameter, saj smo v Sloveniji padli že na 850 m2 na prebivalca, medtem, ko je evropsko povprečje 2.000 m2 na prebivalca. Še posebej je to pomembno v luči še drugih posegov v najboljša kmetijska zemljišča, h katerim bi ta poseg in OVS Magna kumulativno veliko prispeval. Na tej lokaciji nasprotujemo posegu in OVS Magna.

–          trajnostni razvoj je opredeljen v 4.členu ZVO-1 in v primeru tega posega ni spoštovan, krši 4.člen, ki spada med temeljna načela varstva okolja, zato posegu in OVS Magna nasprotujemo.

–          zelo negativna posledica posega in OVS Magna je tudi predvideni golosek Rogoškega gozda v izmeri 66 ha, kar bi pomenil zelo velik vpliv na okolje in prebivalce in je posledica izključno posega in OVS Magna. Poročilo ne upošteva posrednih velikih in škodljivih posledic, pa bi jih po predpisih moral, kar golosek Rogoškega gozda tudi je. Gre za problem nadomestila za najboljša kmetijska zemljišča, ki jih bi poseg pozidal in bi bila potrebna ohranitev rodovitne zemljine.

–          poročilo o vplivih na okolje (v nad. Poročilo) teh, ključnih in zelo velikih ter škodljivih ter nesprejemljivih posledic za okolje, naravo in prebivalce ne obravnava, zato ni sprejemljivo.

–          v področju narava tudi ne sprejemamo ogrožanje ptice pribe, ker se mu lahko izognemo s spremembo lokacije, kar predlagamo v nadaljevanju.

–          bi poročilo moralo v poglavju Alternativne rešitve v zvezi s posegom obravnavati tudi alternativne lokacije, ki bi se izognile nesprejemljivim škodljivim posledicam za okolje in prebivalce, pa tega ne obravnava in je tudi zato nesprejemljivo. Ni dovolj obravnavati le tehnologije.

–          poročilo krši 54.člen ZVO-1, odstavek (2), ki v točki 5. zahteva tudi pregled najpomembnejših alternativ, ki jih je nosilec posega proučil, z navedbo razlogov za izbrano rešitev, zlasti glede vplivov na okolje. Najpomembnejša alternativa so primerjave lokacij, s čimer lahko največ zmanjšamo škodljive vplive na okolje, naravo in gospodarske dejavnosti prebivalstva, da bo čim manj oškodovano ali pa sploh ne. Tega Poročilo ne vsebuje, pa bi moralo.

–          v nadaljevanju želimo konstruktivno prispevati k predlogom alternativnih lokacij. V Poročilu ni navedeno, da bi nosilec nameravanega posega MAGNA STEYR, avtomobilski dobavitelj d.o.o., Tivolska c.48, 1000 Ljubljana zahteval prav to lokacijo in te parcele. Znano nam je, da hoče imeti za poseg in svoj razvoj 100 ha zemljišča. Zato konstruktivno predlagamo tri alternativne lokacije:

–          kidričevo, ki ima vso infrastrukturo in je od letališča oddaljeno le 15 km (sicer iz Poročila ni razvidno, čemu je potrebna bližina letališča, saj je predlagani transport cestni). Občina Kidričevo je temu naklonjena, tudi občani Kidričevega, ki so lokacijo ponujali.

–          zemljišča bivše Metalne in TAM, so prav tako že industrijska zemljišča. Surovina se preseli na teren nekdanje tovarne TVT na Studencih, na njen teren in sosednji prazen teren nekdanje TAM in prazen teren nekdanje Metalne pa pride Magna. Tam je voda, železniški tir, blizu tudi avtocesta…

–          zemljišča ormoške tovarne sladkorja so tudi že industrijska zemljišča, velik industrijski kompleks z vso logistično infrastrukturo od železniške povezave, ki je na sami lokaciji, ima svoj tir, ki je tudi trajnostna rešitev, medtem, ko predlagani cestni promet to ni, ima tudi delovno silo.

–          predlagane alternativne lokacije imajo še vrsto drugih prednosti, poleg tega, da ohranimo najboljša kmetijska zemljišča,  Rogoški gozd, naravo ter možne in verjetne škodljive vplive na zdravje prebivalcev. Znatno je zmanjšan čas realizacije izgradnje obrata, ali vsaj v enakem času. Tudi morebiti potreben OPPN ne more biti problem. Obenem pa alternative pomenijo upoštevanje trajnostnega razvoja, tudi na področju prometa, sproščanja CO2 in preprečitev drugih škodljivih vplivov na okolje, naravo in prebivalce ter njihove gospodarske dejavnosti.

–          smo pripravljeni v nadaljevanju postopka in v sodelovanju s prebivalci, občinami ter ministrstvi prispevati k čimprejšnji realizaciji na alternativni lokaciji, ki bi bila izbrana. Pomembno je, da odločevalci hitro pristopijo pa zamud ne bo.

–          pri navajanju delovnih mest že dolgo ni dovolj samo navajanje števila delovnih mest, ampak tudi najprej, ali gre za slovenske državljane, ali je potreben uvoz delovne sile, kakšne bi bile plače, ali gre za začasen ali celo prekaren delovni odnos in podobno. Investicijo je potrebno vrednotiti tudi iz tega vidika, sicer je poseg še manj utemeljen, če ne gre za kvalitetna delovna mesta, s katerimi lahko člani družbe napredujejo v svojem socialnem statusu.

Predsednik Alpe Adria Green: Vojko Bernard

 
Značke:

10 komentarjev

  • Zdravko

    Redko se strinjam v čem z zelenimi, tokrat pa podpiram tole. Bom spregledal tisto o “kvaliteti delovnih mest”…
    Predvsem alternativne lokacije so zelo prepričljive. V propadlem industrijskem bazenu Maribora graditi na “frišno” je povsem izven razuma. Kaj bi radi komunisti prikrili svoj klavrn propad?!

    • Igor MB

      Zdravko, jaz osebno ne bi imel nič proti, če bi Magna prišla k meni na Tezno. Takoj zraven avtoceste, tudi železniška postaja Maribor Tezno ni tako strašno daleč. A Magno ne zanima. Naj bi bilo premalo prostora. Čeprav vedo, da je tradicija tu, da so se delavci bili vajeni voziti tja z avtobusi in bi se spet. Mimogrede, na Teznem živi več ljudi kot v Hočah, tako da njihova okoljska argumentacija deluje rahlo cinično.

  • Zakaj recimo območje propadlih TAMa in Metalne skupaj ne bi bilo dovolj veliko za eno lakirnico? Lepo prosim, zakaj je pa potrebno 100 hektarjev za eno ubogo lakirnico ( pa saj to je 500 m krat 200 metrov!) in zakaj morajo to biti prav najboljša kmetijska zemljišča?!

    To so zame mutna posla in igračkanje istih koritnežev, ki grobo teptajo prav tisto, kar so sami dajali kot glavno obljubo ( zelen trajnosti razvoj in puodarjena skrb za naravne vire), preden so se povzpeli na oblast.

    • Jaz bi tako na pamet ocenil, da bi na območje, ki ga zahtevajo, lahko postavili 10 lakirnic, ne eno.

      Vprašanje sicer, zakaj se Avstrijci želijo znebiti lakirnice pri sebi in raje voziti objekte lakiranja 100 km sem in nazaj. Z drugimi besedami, ali je prihod te lakirnice v Slovenijo res dobra stvar. Možno je celo, da bo to Magna pri nas počela na način, ki v Avstriji ni ali kmalu ne bo več dovoljen ( zaradi varstva okolja oz. varovanja zdravja človeka).

      • Zdravko

        Po mojem to z Avstrijci nima zveze. Magna nima nobenih zahtev glede tega. Tudi iz članka se tako sliši.
        Ideja s Hočami je originalno slovenska.

    • Igor MB

      IF, Avstrijci so se očitno naučili, kako se z nami posluje. Ne nekaj tisoč delovnih mest odenkrat, ker bi jih oskubili. Pač pa najprej najbolj problematično lakirnico. Potem pa z našim tempom naprej. 😉

    • Igor MB

      P.S. Gospod, ki je prišel v Hoče razložiti njihove načrte, je govoril slovensko. 🙂

    • IF: “… Lepo prosim, zakaj je pa potrebno 100 hektarjev za eno ubogo lakirnico ( pa saj to je 500 m krat 200 metrov!”
      =====================

      En hektar je 100 arov
      1 ar = 10 krat 10 metrov = 100 kv. m
      1 hr = 10.000 kv. m
      100 hr = 1.000.000 kv.m (milijon kv.m)

      Torej 2 kilometra krat 500 m

      Očitno so si rezervirali poceni prostor za morebitne bodoče načrte širitev za katere pa se zdi, da nihče ne ve.

      • Ups, prav imaš – 100 ha je 1 kvadratni kilometer. Ne vem, kaj mi je zablokiralo, da sem računal, kot da je 0,1 kilometra. Potem gre sploh za gromozansko zemljišče. Za 100 lakirnic.

        • Zdravko

          Potem pa je to res kar nekaj zemlje, sploh če je kmetijska.
          Čeprav meni argument kmetijske zemlje ni prepričljiv, ker mi slovenski kmet ni prepričljiv, je tale gradnja nove industrijske cone v Mariboru vsekakor odveč.
          Na vsak način nočejo graditi v propadlih conah, ker bi sicer morali javno priznati sramoto propadlega komunističnega gospodarstva.


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI