Hrvaška je v glavnem modra, a Plenkoviću kaže slabo

Aleš Maver 22.5.2017 6:35
 

Včerajšnje lokalne volitve pri sosedih so potekale v preveč okoljih, da bi bil njihov rezultat enoznačen. Hrvaška demokratična skupnost (HDZ) premierja Andreja Plenkovića, čeprav je že drugič v letu in pol torpedirala lastno vlado, bo na ravni županij ponovno velika zmagovalka. Kot kaže, se ji je sicer v fotofinišu izmaknila zmaga v prvem krogu v večjem delu tekem, kjer je imela za to možnost. A kljub temu bo zelo verjetno obdržala skoraj popoln primat v Dalmaciji in Slavoniji, kjer se ji zmaga nasmiha v vseh županijah. Obenem je edina stranka, ki je vsaj približno močna po vsej državi. Poleg tega, da ni na vidiku noben odmevnejši poraz v mestih, kjer je bila na oblasti doslej, ima veliko možnost za osvojitev drugega največjega mesta na Hrvaškem, Splita, in Dubrovnika, kjer je bila zadnja dva mandata v opoziciji.

Problem Zagreba in Metkovića

Toda Plenković ima kljub vsem omenjenim pozitivnim novicam strahotno težavo. Imenuje se Zagreb. Tam je kandidat za župana, ki ga je predsednik vlade izbral osebno, pristal pri manj kot šestih odstotkih glasov. Seveda HDZ v hrvaški prestolnici dejansko ni konkurenčen že od Tudjmanovega miniranja spremembe oblasti leta 1995. Vrhu tega je bil marsikak hadezejevec prepričan, da je dolgoletni župan Milan Bandić, tudi podpornik Plenkovićeve vlade v saboru, pravzaprav “njihov človek”. Toda tokrat neuspeh vodilne hrvaške stranke podčrtava uspeh HDZ-jeve disidentke, predsednice združenja Hrvaški križev pot Brune Esih, in njenega zaveznika, nekdanjega kulturnega ministra Zlatka Hasanbegovića. Esihova je precej prehitela uradnega strankinega kandidata Draga Prgometa. Tudi to, da je v Zagrebu kljub pomembnemu mestu liberalne usmeritve desno krilo HDZ-ja posebej močno, sicer ni presenečenje, Plenković pa je to premalo upošteval. Njegovo težavo pri poskusu, da bi preoblikoval vlado, še otežuje uvrstitev kandidatke Hrvaške narodne stranke Anke Mrak-Taritaš v drugi krog. Slavnega “preslagivanja” brez narodnjakov seveda ne bo, a če ti hočejo zmago v Zagrebu, si vsaj javne španovije s premierjem pač ne morejo privoščiti.

Dvakratni kratkotrajni, a vsaj na videz naravni partner hadezejevcev Most je v podobnem položaju kot Plenkovićeva stranka. Pokazala je svojo moč predvsem v Dalmaciji in, kot kaže, so se v drugi krog volitev za predstojnike županij uvrstili trije njegovi paradni konji. Ampak nekoliko nepremišljeno so v kampanjo šli s sloganom “Samo je Metković bitan”. Prav v rojstnem mestu Mosta, kjer je bil župan predsednik stranke in donedavni predsednik sabora Božo Petrov, se je zalomilo. Mostovci so zagotovo izgubili absolutno večino v mestnem svetu, prav tako ni prav nič gotova zmaga njihove kandidatke Katarine Ujdur v drugem krogu županskih volitev.

Od ostalih strank so socialdemokrati v glavnem ohranili doslej osvojeno. Prvič so ostali brez relativne večine v Zagrebu in katastrofalno izgubili v Splitu, kjer bo finale čez štirinajst dni “desen”. Prav tako je dolgoletni reški župan (slovenskih korenin) Vojko Obersnel za razliko od župana županije s sedežem na Reki Zlatka Komadine in reških nogometašev prepričljivo zgrešil zmago v prvem krogu. Zgodovinski uspeh je zabeležila dolgoletna vladajoča istrska stranka Istrski demokratski zbor s skoraj dvotretjinsko podporo za strankinega kandidata za šefa županije. Za veliko presenečenje sta poskrbela nekdanja župana v Varaždinu in Splitu. Pri tem je uspeh še nedavno zaprtega univerzitetnega profesorja etike Ivana Čehoka še večja senzacija kot vrnitev Željka Keruma z uvrstitvijo v drugi krog v dalmatinski metropoli.

Glede na pisano sporočilo lokalnih volitev je trenutno verjetneje, da bo Hrvaška v kratkem doživela še tretje parlamentarne volitve v dveh letih.

 
Značke:

12 komentarjev

  • HDZ je še vedno najmočnejša hrvaška stranka. Toda Plenkovićeva politika je, kot kaže, povzročila, da se bo stranka razcepila na domoljubni in pragmatični del.

    Glavna predstavnika domoljubov sta Bruna Esih in dr. Zlatko Hasabegović, ki sta v Zagrebu s svojo listo dosegla lep uspeh. In to brez strankarske infrastrukture. Oba sta izobčena iz HDZ-ja, ker med drugim vztrajata na zahtevi, da je treba raziskati vse zločine, tako ustaške in nacistične kot tudi komunistične ter da je treba tako vse postaviti na mesta, ki si jih glede na pretekla dejanja zaslužijo. Zoper to obstaja velik odpor, zlasti med Srbi in Antifa združenji in njihovimi simpatizerji. Pa tudi v HDZ-ju se jih ne manjka. Zgodovinarja dr. Hasanbegovića zato slabšalno označujejo z ustašem.

    Omenjena sedaj obljubljata ustanovitev stranke na nacionalni ravni. Verjetno je, da se jima bo domoljubni del HDZ-ja formalno ali neformalno pridružil. Na Hrvaškem bo še zanimivo.

    • diler resnice

      Prav zanimivo,karje seveda tudi svojevrsten fenomen,da je tudi HR v “začaranemu” političnemu krogu ali kako drugače podobno nedorečenemu spletkarjenju,kot se dogaja tudi pri nas ..NSI-MOSTz razliko da HDZ vladajoča,pri nas SDS pač ne.Domoljubje pa je v HR vsekakor večje,kot kažejo trenutni kazalci vRS !?

  • Strinjam se z ocenama, da je Plenkovićevo liderstvo nekoliko načeto v primerjavi s tem, kako trdno v sedlu se je zdel še pred nekaj meseci. Ne zaradi slabega rezultata HDZ v celoti. Ker je v resnici v glavnem dober.

    En faktor so res rezultati v Zagrebu, kjer je s strani Plenkovićevih ljudi postavljena Prgometova lista doživela fiasko, oba desna izobčenca ( Esih, Hasanbegović) pa dobrih 10%. Zaenkrat gre za razpoko v Plenkovićevo avtoriteto, ne več. Če bi se omenjenima pridruževala številni nezadovoljneži iz bolj desnega in ideološkega ( čvrsto antikomunističnega) dela stranke, lahko za HDZ nastane problem. Do zdaj je sicer HDZ vedno zlahka opravila z številnimi strančicami desno od sebe, od raznih vrst pravašev do Hrasta ipd.

    Drug faktor je, da nič ne kaže, da bi se v kratkem rešili nove konkurence, ki sega v desno-sredinski bazen – Mosta. Njih je Plenković metal iz vlade in na nenavaden način ponavljal izpričano zgrešeno lekcijo Karamarka. Ni sicer nujno, da bo tokrat HDZju zato padla lastna vlada; vsekakor je precej zamajana in stranka je spet za ostajanje na oblasti na očitno čudne načine pridobivala levo in srbsko podporo v saboru v zameno za dosedanje sobivanje z Mostom. Kaj je Plenkoviću tega bilo treba ob aferi Agrokor; in še sum starih klientelistično-koruptivnih navez je padel nanj, medtem ko se je Most lahko kazal kot brezkompromisno načelen?

    • Most brezkompromisno načelen?

      Ja, načelen v obnašanju, da kot koalicijski partner stopi takoj na stran opozicije, ko zasluti možnost pridobitve nekaj političnih točk. Že Karamarka so se rešili z izgovorom, da je na internem sestanku predlagal, da bi se bilo z MOL-om pametneje pogajati, kot vztrajati na arbitraži. Češ da bi bilo pogajanje v interesu MOL-a. Izkazalo se je, da je imel Karamarko prav.

      Jasno je, da HDZ tudi po morebitnih volitvah ne bo mogel sam sestaviti vlade. Koalicija z Mostom pomeni vsako leto volitve. Nenačelna koalicija pa ne omogoča kaj več kot oblikovanja tehnične vlade.

      Verjetno bodo morali spremeniti volilni zakon, če bodo hoteli zagotoviti stabilnost vladanja in kaj spremeniti.

      • Prejšnja vlada ni bila Karamarkova vlada, ampak Oreškovićeva vlada. Njegove vlade ni zrušil Most ( nasprotno, lojalen mu je bil do konca), ampak Karamarko osebno. Potem se je vse obrnilo proti njemu samemu. Karamarko je v zadevi MOL namesto v prid lastne države delal v prid Madžarov, zato še danes nima nikakršne podpore.

        Tudi tokrat koalicije ni podiral Most, ampak gre za izrecno odločitev aktualnega premiera zaradi nepodpore Mosta ministru Mariću, ki je v vlado prišel iz Agrokora. Ni jasno, zakaj bi Most moral sodelovati pri potiskanju Agrokorjevih milijardnih grehov pod preprogo in vse breme prenašati na hrvaške davkoplačevalce. Most je nastal zato in s to obljubo, da se take stvari ne bi več dogajale.

        Sicer bi pa programsko in svetovnonazorsko HDZ v Mostu moral videti naravnega zaveznika, ne nasprotnika. Tako gleda na zadeve tudi desni “odpadnik” Hasanbegović, tako gleda na stvari tudi podpredsednik stranke in zunanji minister Stier. Mnogi se čudijo tej Plenkovićevi potezi in mislijo, da prihaja od starega lisjaka iz ozadja Šeksa. Prav zaradi metanja Mosta iz vlade je po mojem danes položaj Plenkovića omajan.

        • IF, vzrok je vzrok in posledica je posledica. Dogodek se vedno zgodi na podlagi nekega vzroka. In v tem primeru je ta vedno pri Mostu.

          Uveljavljeno demokratično pravilo je, da kdor je hkrati v poziciji in opoziciji, mu ni mesta v vladajoči koaliciji. To pravilo je uveljavljeno povsod po svetu. Lojalnost do predsednika vlade in vodilnega partnerja je najmanj, čemur mora zadostiti šibkejši partner. Ne more šibkejši partner izbirati sodelavcev iz vodilne stranke, kot to želi Most.

          Glavno odgovornost za delovanje vlade namreč prevzemata vodilna stranka in predsednik vlade, ki je praviloma iz te stranke. Zato imata največ odgovornosti in največ kompetenc. V tem primeru si Most želi prisvojiti kompetence, ki mu ne pripadajo. Odgovornost bi pa v vsakem primeru pripadla vodilni stranki.

          Res težko razumeti?

          • Lej, tudi šibkejši partner je prav, da ima kakšno besedo v vladi, a ne? Sicer ni taka ekstremna razlika v parlamentarni moči med HDZ in Mostom, le okoli 2:1. Mislim, da je Most upravičeno pričakoval, da se znotraj koalicije o pomembnih stvareh dogovorijo, preden je to vladna politika. Lahko da je Most nekoliko težaven partner; ampak je že prav, da se je Hrvaškem pojavil nekdo, ki misli resno v zvezi s preprečevanjem korupcije in klientelizma. Megalomanski tajkun Ivica Todorić je svojega denarja vreden ( in tudi njemu podobni) in bi bilo hudo narobe, če se milijardne luknje v Agrokorjevi blagajni z blagoslovom politike prenesejo na hrvaške državljane, sam Todorić pa obenem ostane nesramno bogat z dvorci zgrajenimi v zaščitenih naravnih rezervatih ipd.

  • Če še sam dodam nekaj o rezultatih, ki jih je seveda zelo dobro razčlenil že avtor. V celoti je HDZ dobil veliko, teritorialno ( lokalno in županijsko) gledano bo vladal v znatno večinskem delu Hrvaške. Razen Osijeka je spet izrazito prevladujoč v slavonskih mestih in na tamkajšnjem podeželju; od Karlovca na jug do črnogorske meje je tudi pobral skoraj vse ( Sicer ne recimo Knina, kar je precej boleče in presenečenje). Visoke zmage v Zadru, Šibeniku, obeta se jim po 8 letih spet Dubrovnik in uspehi na večini otokov, ne le v dalmatinskem zaledju, ki je njihova najmočnejša baza. Končna ocena za HDZ bo odvisna od tega, kako bo opravil v Splitu v drugem krogu in v 3 treh županijah, kjer gre v drugi krog proti Mostu. Verjetno bo te županije zaradi visoke prednosti dobil, manj verjetna pa je zmaga omikanega, a ne ravno spretnega Opare v Splitu proti populističnemu lisjaku Kerumu.

    Most ostaja po teh volitvah pomemben manjši politični faktor. Le da ne kaže na večji preboj, če mu ne uspe osvojiti katero od županij. Boleč zanj je tesen poraz v Metkoviću na Neretvi ( odkoder sta doma Petrov in Grmoja). Po drugi strani se je okrepil v Splitu, ohranil procente po državi in dosegel nekaj gladkih zmag. Predvsem Omiš je za stranko že od začetkov pomemben. Slaba vest za njih je, po mojem, da je slovo iz politike najavil njihov tamkajšnji dinamični, priljubljeni, sicer včasih konfliktni adut Ivan Kovačić.

    Levi SDP že doslej na lokalnem in županijskem nivoju v glavnem, razen velikih urbanih središč, ni imel rezultatov, da bi se postavljal ob bok HDZju in tudi tokrat ni drugače. Če bi bile v kratkem na Hrvaškem državnozborske volitve je mala verjetnost, da bi lahko ogrozil HDZjevo vladavino. Kar je za SDP dobrih podatkov, sta zlasti Rijeka in Zagreb. Na Rijeki bo Obersnel skoraj gotovo uspel dobiti nov mandat, v Zagrebu ima pa po dolgem času njihova kandidatka solidne možnosti prekiniti Bandićevo vladavino. Seveda bi bila zmaga v Zagrebu ogromna stvar. Dobra novica za njih je še recimo drugi krog v Osijeku.

  • Okoli zaključka Mavrovega pisanja pa nisem tako prepričan. Skorajšnje nove parlamentarne volitve se mi ne zdijo pretirano verjetne. Premalo je tistih, ki bi z vsaj solidno verjetnostjo lahko računali, da z volitvami lahko več dobijo kot izgubijo. Vprašanje sploh kdo je to trenutno.

  • Zdravko

    Ne vem odkod spopad HDZja z Bandićem. Njega bi morali pridobiti. On je že morda nekoč bil komunist, ampak danes je vse kaj drugega. Če bi njega dobili, bi res dobili veliko.

    • Saj na nekaj prejšnjih volitvah so ga bolj sramežljivo podprli ( tudi zato, da ne zmaga SDP). Verjetno bo tudi tokrat tako. Je pa precej očitkov o koruptivnosti na njegov račun in ni nujno, da so vse iz trte izviti.

      • Zdravko

        Prej se zdi, da je premočan za navadnega člana HDZ in da nimajo mesta zanj. Če so očitki takšni, pa je še toliko bolj važno, da se razjasnijo. Mnogi ga enačijo z Jankovićem, ampak mislim, da se zelo motijo. Med politiki je zelo očiten kristjan in ga tega ni sram, za razliko od mnogih.


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI