Platonova mornarja

Jurij Pavel Emeršič 18.5.2017 6:35
 

Totalitarni režimi so se vedno bali močnih osebnosti. Enostavneje je namreč vladati prestrašeni, neodločni, oprezni in ubogljivi masi ljudi … Med 2. svetovno vojno so jim pri nas rekli »OR«. Oprezne riti. Ta družbeni element je omogočil vzpon revolucije, preživel povojne čistke in v 90ih omogočil komunistom politično preživetje. Rezultat te drže je tudi aktualni značajsko neizrazit, neodločen in nestanoviten vladni predsednik, ki le redko poimenuje stvarnost s pravim imenom, pa četudi gre le za ograjo/bodečo žico/tehnično oviro. Žal pa ljudi njegovega kova ne ustvarja le revolucionarni ambient, ampak tudi razvajeni evropski establišment, ki ga pooseblja trenutni predsednik evropske komisije. Tesni objemi s političnimi kolegi, poljubi in celo trepljanje po zadnjici delujejo že na prvi pogled precej nenavadno. Tudi pogovori so pogosto plehki in gostilniški, še zlasti tisti, ki jih kamere ujamejo po naključju. In če je v kadru z Junckerjem še Cerar, potem se hitro odvije groteskni prizor, kakršnega smo lahko ujeli 2. 3. 2017 na Brdu pri Kranju:[1]

Juncker: “Igraš golf?”

Cerar: “Ne, ne igram golfa.”

Juncker: “Aha, ker … ali seksaš ali igraš golf?”

Cerar: “Seksam.”

Juncker: “No, jaz pa nič od tega.”

Posnetek, ki je zaokrožil po družbenih omrežjih ni dosegel zelo velike gledanosti, saj je javnost očitno že otopela in navajena vseh vrst norosti. Verjetno pa sta si ga z dvignjeno obrvjo ogledala nekdanja predsednika komisije, Jacques Delors in Romano Prodi, ki sta slovela kot modra in premišljena komisarja. Jacques Delors, sicer socialist, je ob poslovilnem nagovoru s položaja predsednika komisije pozival k iskanju evropske duše in poudarjal, da se čas izteka… Romano Prodi pa predlagal iskanje evropske duše v poglobljenem študiju, znanosti, umetnosti … Očetje Evrope, duhovni velikani Robert Schuman, Konrad Adenauer, Alcide De Gasperi in drugi pa verjetno gledajo dol z Elizejskih poljan in zmajujejo z glavo …

Ko predavam rimsko zgodovino, se slušatelji nasmihajo ob opisih psihično motenega Kaligule, bolestno narcisoidnega Komoda v kitajsko svilo našemljenega in našminkanega Elagabala. Stvar pa ni več tako smešna, ko opozorim na  rezultat njihovih politik, ki so vodile v smer duhovnega in gospodarskega propada Imperija. Pritisk na zunanje meje pa je samo še dodatna analogija, ki nas lahko danes upravičeno navdaja s skrbjo.

V trenutku, ko bi Evropa in Slovenija kot njena vstopna točka potrebovali močne osebnosti pri krmilu, se spomnim na Platonovo ladjo (6. knjiga Države) in njegovo svarilo, kam nas lahko pripeljejo slabi mornarji.

[1] https://www.youtube.com/watch?v=lLNy-ABjbHA

 
Značke:

4 komentarji

  • Igor MB

    OK. Imamo problem. In kako naprej?

  • ZigaStupica

    Zgodovina uči. In kako naprej?

    V rdeči niti prispevka je morda dodatno zanimivo nedavno dejstvo, ki je v domačih medijih dokaj prezrto. Kaže, kako se krmilo, z vprašljivih krmarjev naše ladje prenaša na Evropsko unijo.

    Dne 16. maja 2017 je Sodišče Evropske unije sprejelo mnenje na predlog Evropske komisije glede parafiranega, a še ne uveljavljenega, mednarodnega sporazuma EU s Singapurjem. (Pri tem ne gre podcenjevati “nekega” Singapurja.) Problem pred SEU je vezan na vprašanje o tem, kdaj ima EU nasproti državam članicam izključno in kdaj deljeno pristojnost na določenem področju za sklenitev mednarodnega sporazuma.

    Pri tem je besedilo sporazuma s Singapurjem specifično. Gre namreč za del nove generacije sporazumov EU z drugimi predeli, ker se poleg trgovine posega na celo paleto drugih področij. Pri izključni pristojnosti EU gre za to, da države članice v zadevnem delu pristojnost prenesejo na “nad-krmarja” EU. Za razliko od deljene pristojnosti, kjer je potrebno za uveljavitev mednarodnega sporazuma, poleg EU-ja, še kakih 38 parlamentov držav članic in regij.

    Strnjeno povedano je mnenje SEU sicer, da “sporazuma o prosti trgovini s Singapurjem v zdajšnji obliki ne more skleniti Unija sama, ker nekatere od predvidenih določb spadajo v pristojnost, ki si jo delijo Unija in države članice.” To mnenje izgleda na prvi pogled kot neugodno za EU in v prid suverenosti držav članic.

    A gornje ne more biti – edini – razlog vznemirjenja, ki v določenih državah spremlja ponedeljkovo mnenje SEU. Kot rečeno, gre za novo generacijo sporazumov, ki posegajo na celo paleto področij. SEU pa je ugotovilo deljeno pristojnost le za nekaj področij. Vznemirja, da so na sodišču, navkljub nasprotnim stališčem držav članic v postopku, ugotovili izključno pristojnost EU na velikem številu drugih področij.

    In kako naprej? Morda velja opomniti na navedeno besedno zvezo “v zdajšnji obliki”. Institucijam EU-ja je namreč še naprej na voljo sprememba sporazuma. (Čl. 218/XI., 2. stavek PDEU: “Kadar je mnenje Sodišča odklonilno, lahko predvideni sporazum začne veljati le, če se spremeni ali če se spremenita Pogodbi.”)

  • Glavna težava sedanjega vodstva EU in večine evropskih držav so prav nesposobni in pokvarjeni kadri. Izjema so voditelji držav Višegrajske skupine.

    Dokler vodstva EU ne bodo prevzeli sposobnejši in pokončni ljudje, zmožni strateškega razmišljanja in razmišljanja s svojo glavo, ki torej ne bodo ujetniki pogubne progresivistične ideologije, bo EU v krizi.

  • Franc Mihič

    Neodgovorne oprezne riti niso rešitev
    Dr. Andrej Bajuk je bil dosleden in odgovoren. Ko je NSi,izgubila volitve, je on kot predsednik sam nepreklicno odstopil in prevzel odgovornost za poraz stranke.
    Ni spraševal člane stranke, ali naj ostane še naprej predsednik stranke.
    Ni iskal zaupnico v stranki pri “podrejenih”, kar je izmikanje odgovornosti za volilni poraz.
    Bil je torej načelen in odgovoren.
    Janez Janša to ni storil. Nikoli tudi še ni izjavil: “Nakup podjetij brez lastnih sredstev in neplačevanje prispevkov sta veliki goljufiji!”
    To so goljufije stoletja, kjer je desnica, Demos, izgubil pri volivcih vse zaupanje. Nobena stranka, tudi ne desne stranke, niso za te krivice sprožile ustavnega spora, da bi končale to goljufanje. Zato smo državljani zopet oz. še naprej neenakopravni kot v enopartijskem sistemu.
    Eni, zlasti vodilni, lojalni partiji oz. izbrani partiji na oblasti, lahko zopet bogatijo na račun skupne družbene lastnine ali kraje lastnine-dela plače zaposlenih, na račun drugih, ker so menda podjetni. Vsa politika jih zato podpira, ker nima vrednote pravičnosti, saj ne loči, do kdaj velja podjetnost in legalno ustvarjanje kapitala, in kdaj se prične kriminal in kraja, ko podjetnik zajeda v dobiček-kapital-lastnino podjetja za odplačevanje svojih osebnih tajkunskih kreditov in še prikrito v del zaslužene plače, zadrži prispevke, ki so lastnina zaposlenih.
    Zaradi teh goljufij državljanov in zaposlenih, celo s pomočjo zakonov, ki jih je izvajal tudi Janez Janša, ko je vodil vlado, mu več ne zaupam, da je sposoben voditi vlado in ekonomijo.
    Noben politik, tudi Janez Janša ne, ni doslej spregovoril o velikem slovenskem problemu in sramoti, to je o izbrisanih podjetjih. 50 tisoč ljudi že 17 let trpi posledice zakona, kakršnega ne poznajo nikjer na svetu. Z njim so čez noč izbrisali na tisoče podjetij, dolgove pa prevalili na osebno premoženje njihovih lastnikov, tudi če so v podjetju imeli le eno samo delnico. Približno 18 tisoč podjetnikov naj bi država izbrisala podjetja proti njihovi volji in jim potem pobrala vse; razpadle so številne družine, nekateri so si v obupu vzeli življenje. Izbrisani podjetniki pravice na slovenskih sodiščih niso našli, zato so se obrnili na Evropsko sodišče za človekove pravice. Ukrep, da delničarji odgovarjajo s svojim premoženjem je neumnost. To je skregano z bistvom delnice v kapitalskih družbah, z bistvom d.o.o. , d.d. in delničarskim pravom. To bomo po sodbi evropskega sodišča za človekove pravice državljani silno drago plačali, bolj kot za izbrisane. Politika, leva in desna je pa je še vedno neodgovorno tiho.
    Tudi slovenski škofje dejansko ne poznajo odgovornosti za vodenje, ki je vodilo v veliko cerkveno mariborsko finančno, moralno pornografsko,nobeden ni takoj nepreklicno sam odstopil, vsi so zopet vzor morale, za vse je kriv le hudič, ki jih zavedel, oni pa nič.
    Ljudstvo se pa nasmiha!
    Moralni teolog dr. Ivan Štuhec ima prav, ko je dejal na TV:”Verniki so že marsikaj požrli, bodo pa še to!”


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI