Podpora prilagodljivemu sunizmu in še bolj dialogu

Drago K. Ocvirk 16.5.2017 6:35
 

Čeprav se zdi, da je islam na vrhuncu svoje moči in da ogroža ves svobodni svet, so zadeve bolj zapletene. Res je džihadističnim salafom uspelo spraviti svobodni svet za okope: žice in kontrole na državnih mejah, restriktivna zakonodaja, izredne razmere, nadziranje medijev, omejevanje svobode govora in mišljenja v imenu islamofobije, večja pooblastila tajnim službam … je le nekaj od ukrepov, s katerimi pravna država varuje tako sebe kakor življenje svojih državljanov, a hkrati sebe in državljane omejuje.

Vsi ti varnostni ukrepi so zaradi džihadističnih salafov, ki ne priznavajo modernega razlikovanja med civili in vojaki, ampak delijo ljudi na vernike in nevernike, pravoverne in odpadnike, pobožne in brezbožne. Prvi imajo pravico živeti, gospodovati in iztrebiti druge, če se jim ne uklonijo in pridružijo. Džihadisti niso običajni teroristi, ki sprejemajo moderni tip države kakor dosedanji teroristi v revolucionarni ali uporniški izvedbi. Ti so se hoteli zgolj polastiti države in po njej bodisi totalitarno bodisi diktatorsko obvladovati družbo in človeka v njej. Tako je bilo v polovici Evrope do padca berlinskega zidu in krvavega razpada Jugoslavije. Toda to džihadistom to ni dovolj!

Kakor pokaže François Saint-Bonnet v odlični študiji o Zmožnostih moderne države ob preizkušnji terorizma (2017), cilj džihadističnih organizacij ni zgolj osvajanje ozemelj, rušenje vlad in polaščanje institucij, kakor je to običajno pri revolucionarnih ali uporniških gibanjih. »S svojim neustavljivim ‘pozivanjem’ izgubljenih duš, naj se vrnejo na pravo pot, tj. džihadistično pot, in s pobijanjem ‘zakrknjencev’, hočejo predvsem maščevati Preroka in so prepričane, da izvajajo Alahovo sodbo. Te organizacije, ki so iz nekih drugih časov, hočejo uničiti modernost v njenih vrednostnih, kulturnih in političnih temeljih. Zato se morajo države in mednarodna skupnost zavedati, da vojna proti tej novi vrsti terorizma ni le stvar aretacij, nevtralizacij in preprečevanj škode, ki jo utegnejo povzročiti nevarni ljudje. Zmage ne bo mogoče doseči samo z močjo orožja in ukrepi, ki omejujejo svobodo. Misliti, da to zadostuje, je enako odpovedovanju morali, porazu razuma in nesposobnosti prepričati in zato zmagati (convaincre pour vaincre).«

Ker mednarodno skupnost sestavljajo moderne države, lahko verske skupnosti delujejo samo na področju razuma in prepričanj, vrednot in kulture. (Med redkimi izjemami so komunistična sekta v Severni Koreji, vahabi v Savdski Arabiji, salafi v Katarju in šiiti dvanajstniki v Iranu). V kontekst moderne države je treba postaviti aprilsko potovanje papeža Frančiška v Egipt in njegovo srečanje z najvišjim predstavnikom sunizma, šejkom Ahmedom al-Tajebom, rektorjem sunitske univerze Al-Azhar. Odnosi med to univerzo in Svetim Sedežem so bili zamrznjeni od leta 2006, domnevno zaradi predavanja Benedikta XVI. v Regensburgu, v katerem je odločno zavrnil sleherno utemeljevanje nasilja s sklicevanjem na Boga. Toda to je bil le izgovor, pravi razlogi so bili politične narave.

Islamistična zima

Leto 2006 je še bilo obdobje po padcu newyorških dvojčkov, Islamska država je bila komaj v povojih, politični islam – islamizem – pa se je krepil. Sunitski voditelji so ocenili, da je prihaja čas, ko se bo »islam« revanširal »kristjanom« oz. »nevernikom« (Zahodnjakom) in, seveda, kolaborantom, ki vladajo v islamskih državah. Toda »arabski pomladi« (2011), ki je pripeljala na oblast islamiste, je sledila »islamistična zima«, kajti zmagoviti islamisti so začeli uvajati šeriat, pokrivati ženske, zatirati kristjane. Vendar se je zadeva povsod hitro izjalovila, ker s Koranom pač ni mogoče upravljati moderne države. Da to preprosto ne gre, je prepričljivo že leta 1992 utemeljil Olivier Roy v delu Poraz političnega islama. Streznitev je bila povsod boleča. V Egiptu je red vzpostavila vojska (2013) in general Abdel Fatah al-Sisi je bil izvoljen za predsednika (2014). Ta od svoje izvolitve dalje odločno poziva Al-Azhar, naj prenovi srednjeveško imperialno islamsko učenje in ga uskladi z modernostjo. Pri nas se nekateri levi »demokrati« spotikajo nad al-Sisijem, da je uzurpiral oblast in da je diktator. Vendar je bila izbira samo med izvoljenimi islamisti, ki ne spoštujejo človekovih pravic v imenu islama, in vojaškim udarom, ki to islamistično početje prepreči in v mejah možnega, tj. javnega reda in miru, spoštuje in dopušča človekove pravice. Za moderno pravno državo je jasno, kam se mora nagniti, ko pridejo v navzkriž volja večine in človekove pravice, za predmoderno -islamistično in džihadistično – pa tudi!

Prav to je tudi ločnica med suniti, ki izvirajo iz imperialne prakse in tradicije, in suniti reformatorji, ki se sklicujejo na prvotni islam (imaginarni, se razume!), islam salafov, tj. prvih treh generacij muslimanov. Prav po tej fronti se ločujejo tudi muslimani v Sloveniji. Tisti, ki so organizirani v Islamski skupnosti v RS (1976), in oni v njeni tekmici Slovenski muslimanski skupnosti (2006), izvirajo iz imperialnega sunizma, v njihovem primeru otomanskega, in so se spodobni (počasi) prilagajati. Imperialni sunizem je bil namreč duša več imperijev in se je zaradi te vloge moral prilagajati novim razmeram, kar pomeni, da je pod določenimi davčnimi pogoji toleriral drugoverce; previdno, v glavnem nenasilno, je arabiziral druge kulture; dopuščal politične kompromise; anesteziral napadalni džihad itd. Tipičen primer takšnega sunizma so prav bošnjaški muslimani, ki so se prilagodili Avstro-ogrski, ko je ta dobila v upravo Bosno, dobro so se znašli tudi v kraljevi in komunistični Jugoslaviji. Toda po zadnji balkanski vojni, ki so jo zaradi svoje totalitarnosti povzročili jugoslovanski komunisti, so se tudi v dotlej enotni sunitski bošnjaški skupnosti pojavili reformatorji iz zalivskih držav. Ti reformatorji, salafi križani s saudskimi vahabi, ki hočejo (domnevno) sunitski islam prvih treh muslimanskih generacij, so temeljito razdelili dotlej enotne muslimane in iz vrst njihovih novih pristašev so pričeli prihajati tako džihadisti kakor propagandisti. Oboji so danes tudi v Sloveniji. Džihadisti se seveda skrivajo, a jih nekaj vendarle že poznamo, propagandisti pa so se organizirali v razna islamska »kulturna« društva in gradijo celo svoj center v bližini Ljubljane. Sunizem pri nas torej v ničemer ne zaostaja za sunizmom drugod, bodisi v Evropi bodisi v večinsko islamskih državah.

Konec ljubezni

Če se voditelji imperialnega islama vključno z njegovo najvišjo avtoriteto Al-Azharjem do nedavna niso zganili, ker so v reformistih videli, milo rečeno, svojo udarno maščevalno pest, so si v zadnjem času premislili. Razlogov za to je kar nekaj. Salafi-vahabi so se uspeli prikazati običajnim sunitom kot pravi muslimani, ki se do pičice natančno držijo Alahovega šeriata in Mohamedovega zgleda, in jim tako zbujati slabo vest, zaradi česar tradicionalne avtoritete izgubljajo svoj vpliv in pristaše. Ker džihadisti ne priznavajo ne držav, ne meja, ne oblasti in stremijo po enem in enotnem kalifatu, jih konkretne islamske državne oblasti upravičeno dojemajo kot grožnjo in sovražnike. Zato pritiskajo na sunitske avtoritete v državi, naj salafe-vahabe, še posebej v džihadistični izvedbi, obsodijo. Od njih zahtevajo tudi, naj se pokažejo bolj spravljive in dialoške do drugih verstev in modernega sveta v celoti.

Zaradi teh in še drugih razlogov se voditelji večinskega imperialnega islama vse manj spogledujejo s salafi-vahabi najsi bodo miroljubnimi ali džihadisti. Še po septembru 2001 je tedanji sarajevski reisu-l-ulema Mustafa Cerić razlagal, da so salafi dobri muslimani, njegov naslednik pa je obrnil ploščo in tudi tajnik Islamske skupnosti v RS, Nevzet Porić, pravi, da njegova skupnost nima nič z njimi in naj se je ne meče v isti koš. Po drugi strani pa se salafski propagandist Alim Hasanagić na spletu pritožuje, da ga je ta skupnost zavrgla in da so njeni voditelji hipokriti (tako je Mohamed imenoval svoje nasprotnike), ker ne nosijo brade, se rokujejo z ženskami … Toda to se ne dogaja le v Sloveniji, marveč na svetovni ravni. Lani septembra so se namreč v Groznem v Čečeniji zbrali sunitski voditelji z rektorjem Al-Azharja šejkom Ahmedom al-Tajebom na čelu in natančno opredelili sunizem (ahlus sunnah). Prvič se je zgodilo, ne le da so se sunitske avtoritete distancirale od salafov-vahabov, ampak so razglasili, da ti sploh niso suniti. Salafizem-vahabizem, ki je uradna religija Savdske Arabije in se širi po vsem svetu z njenim naftnim denarjem, je bil na tem sunitskem »koncilu« izobčen iz sunitske ume. Razumljivo, da so Saudijci to izobčenje obsodili, kar je le še povečalo napetosti in rivalstvo med dvema izključujočima in tekmujočima izvedbama islama.

***

Poleg zaščite koptov in ekumenskega dialoga med različnimi Cerkvami je bil namen papeževega obiska v Egiptu tudi moralna podpora tej vrsti sunizma, ki jo predstavlja Al-Azhar. Toda to nikakor ne pomeni, kakor tolmačijo nekatere sunitske avtoritete (tudi pri nas), da katoliška Cerkev priznava le to vrsto sunizma ali islama, in da se je z drugimi pregrešno pogovarjati. Cerkev se dobro zaveda tudi na podlagi lastne izkušnje v zadnjih petsto letih, da pot do miru in sožitja vodi preko priznavanja razlik, medsebojnega spoštovanja in poslušanja, nazadnje tudi sodelovanja pri skupnih projektih. S svojimi izkušnjami od verskih vojn do ekumenizma lahko pomaga tudi muslimanom, da po medsebojnih izobčenjih, preziranju in celo pobijanjih in vojskovanjih preidejo na raven poslušanja in to v imenu skupnega dobrega, če že ne Alaha in njegovega preroka. Skratka, Sveti sedež si želi takšnih oblik religije in tudi islama, ki sprejemajo temeljne usmeritve in vrednote moderne globalne civilizacije in ki svoje morebitno nestrinjanje z njo in kritiko izražajo v dialogu in polemiki, ne pa z orožjem in terorjem. Razume se, da je bil papež deležen številnih kritik zaradi svojega srečanja z rektorjem Al-Azharja. Vendar ko ni druge izbire kakor nemočno spremljanje dogajanja in vojskovanja na eni strani in na drugi prizadevanje, da se ljudi, v tem primeru muslimane, prepričuje, naj se zaradi skupnega dobrega začnejo pogovarjati o miru in sožitju, potem je bila papeževa odločitev pravilna. Ne nazadnje se zaveda, da orožje nima zadnje besede, zato se – če parafraziram Saint-Bonneta – ne odpoveduje morali, zmagi razuma in čudežni moči prepričevanja (convaincre pour vaincre).

Opomba: na fotografiji sta papež Frančišek in Veliki imam mošeje Al Azhar, šejk Ahmed Mohamed el-Tayyiba

 
Značke:

34 komentarjev

  • Sarkazem

    Prisrčna hvala avtorju in portalu za to analizo. Ljudje, ki prebiramo ta portal nujno potrebujemo več znanja in vedenja o razvoju dogodkov v islamskem svetu, ki prodira v Evropo. Po komentarjih sodeč se namreč delimo na tiste, ki so zelo zaskrbljeni zaradi tega prodiranja in migrantov in na tiste, ki migracije in multikulturnost odobravajo. Takšni in podobni članki so za našo, slovensko in evropsko javnost nujno potrebni, ker omogočajo razumevanje in presojo za Evropo in nas mogoče usodnih dogodkov.

  • Sedaj, ko je predsednik ZDA postal Trump, je glavni svetovni promotor t.i. progresivne ideologije postala Angela Merkel. Sestavni del te ideologije je tudi kulturni marksizem, ki, kot je znano, vključuje tudi nujno priseljevanje islamistov, da bi izničili ali vsaj radikalno zmanjšali vpliv “izkoriščevalske in priviligirane” krščanske kulture.

    Njena desna roka je predstavnik mednarodnega bančnega kapitala Macron, ki je na inauguracijskem govoru dejal, da ne bo služil narodu (ki ga je izvolil), temveč bratstvu in enotnosti. Tovariš Tito se v peklu zadovoljno smehlja, ko vidi, da je dobil dostojnega, verjetno daljinsko vodenega, naslednika v inženirstvu duš.

    Islamisti vseh vrst samo jemljejo, kar jim je ponujeno. Tega ni malo. In verjetno jim bo ponujeno bo še več.

    Kdor se s tem ne strinja je ksenofob, fašist in populist obenem. Orwellova Živalska farma postaja stvarnost.

  • Sarkazem

    Izgleda, da ima Tine prav. Že na soočenju je Le penka zabrusila Macronu, da bo neglede na zmagovalca francoskih volitev, v Franciji vladala ženska: ali jaz, Le Penova, ali pa Merklova, če bo zmagal Macron. Njega naj bi poleg Meklove pomagali izvoliti tudi Rothschildi in prostozidarji ter seveda pri vsaki zaroti navzoči Soroš. V Macronovo stranko mnižično vstopajo tudi socialisti, ki so sicer na volitvah izviseli. Macron pa je takoj po inavguraciji obiskal svojo mentorico.

  • Zelo dober in poučen članek. Strinjanje tudi s pristopom, ki ga do novodobnega islam predlaga. Morda, da je lahko sporno, da avtor vendarle nakazuje pravico do nekega pokroviteljstva zahoda nad islamskim svetom; to je lahko dvorezen meč. Tudi vojaške diktature, ki vržejo demokratično voljene islamske vladavine so lahko dvorezen meč.

    • Res ni nobene potrebe po politiki asimilacije. Integracija je ustreznejši pristop. Ne vidim problema, če se tem otrokom pomaga pri ohranjanju vere in kulture svojih staršev; obenem, ko spoznavajo avtohtono kulturo in sprejemajo civilizacijsko in pravno ureditev okolja. Ne vidimi problema, da bi v okviru izbirnih vsebin tudi v šolah omogočili takšne programe za njihove otroke; seveda ne kot obvezne za vse.

      • IF: “Res ni nobene potrebe po politiki asimilacije.”
        ========================

        Res ni potrebe, da se slovensko šolstvo asimilira v bosansko.

        Za bosansko kulturo bosanskih otrok naj skrbijo njihovi starši (če želijo) in ne slovensko šolstvo.

        • Rešitve tega vprašanja po zahodnih državah so različne. Tam kjer država in družba dvigneta roke od tega, je večja možnost za razvoj zaprtih fundamentalističnih okolij, kjer je možna kdovekakšna sporna indoktrinacija otrok. Bolje je, če so zadeve vključijo kot opcija v kontroliran šolski sistem in v razna navzven transparentna društva.

          • IF: “… za razvoj zaprtih fundamentalističnih okolij, kjer je možna kdovekakšna sporna indoktrinacija otrok.”
            ==========================

            In ti bi se vmešaval v to kako starši vzgajajo svoje otroke in zato raje po kapljicah uvedel “šeriatsko” šolstvo.

            Povsod se islam (približno) tako razvija.
            Ko so v veliki manjšini so tiho.
            Ko jih je cca 4% se začnejo oglašati z zahtevami.
            Ko jih je cca 10% zahtevajo vedno več in več.
            Kjer jih je več kot 15-20% tam zavladajo in uvedejo šeriat.
            In, nikdar se ne asimilirajo, ne glede na to koliko jih je.

          • “nikdar se ne asimilirajo”

            Imajo prepovedano … s smrtno kaznijo.

  • Sarkazem: “… Ljudje, ki prebiramo ta portal nujno potrebujemo več znanja in vedenja o razvoju dogodkov v islamskem svetu, ki prodira v Evropo”
    =======================

    Kaj je potrebno vedeti:

    Islamisti v povprečju povzročijo:

    Vsako uro dneva 22 smrti
    Vsak dan leta 528 smrti
    in tako že 1400 let, skupaj cca 270 milijonov žrtev islama.
    Cca 90% žrtev islamistov so muslimani sami.

    V zadnjih 1400 letih samo 120 let islamisti niso vodili džihada, torej so tako rekoč v stalni vojni.

  • Sarkazem

    Tudi to, kar je napisal Riki je potrebno vedeti! Jaz npr.doslej nisem. Od kod so ti podatki?

    • Od tistih, ki podrobno preučujejo Islam. In razlagajo zakaj je zahod tako servilen do Islama. Eden ima celo spletno stran, ki sem jo že pripopal na te strani.

      Verjetno se še spomnite:

      Južna Afrika dolga leta ni smela nastopati na mednarodnih športnih tekmovanjih. Razlog: Aperhajd
      Mednarodne športne zveze tega problema nimajo npr. z Arabskimi državami, ki načrtno diskriminirajo druge vere in ženske npr.
      Zahod se boji Islama, zato je do njega servilen. Islam je nasilen in maščevalen. Npr. napišeš knjigo s kritiko islama in se moraš skrivati do konca življenja, ker te lahko vsak musliman ubije, to mu je celo zapovedano in dovoljeno. Noben musliman se taki zapovedi ne upa javno upirati, ker bi se znašel na spisku, in enako velja tudi za Evropejce, ker bi se tudi oni znašli na spisku.
      S tiščanjem glave pesek in v strahu pred maščevanjem se prepričuje, da se bo islam spremenil, pa se ne bo!
      Kako gre že tista: “Če je posilstvo neizbežno se uleži in uživaj”.

    • Mirno se tudi tolerira turško iztrebljenje Armencev. Turki ne priznajo ničesar, servilni Evropejci pa vabijo Turčijo v EU.

      O genocidu Turkov se v EU ne govori, zanikanje holokavsta pa je kaznivo!

      • Poprava:
        O genocidu Turkov nad Armenci se v EU ne govori, zanikanje holokavsta pa je kaznivo!

      • Veš pred koliko časa se je ta genocid zgodil? Tudi o genocidu, ki ga je po vojni zakrivili Josip Broz in njegova kamarila, se v EU ne govori in izreka. Pa je od njega precej manj časa.

        No, pa pravzaprav ne drži, kar praviš glede genocida nad Armenci. Mnogi evropski parlamenti so prav nedavno navkljub turškim pritiskom, prav izrecno obsodili ta genocid iz začetka prejšnjega stoletja. Mislim da tudi Bundestag v Berlinu. Mnogi Armenci so dobili tudi zatočišče pred preganjanji v zahodni Evropi. Ti zelo verjetno ne bi bil tako radodaren, saj si za žico in zaprte meje beguncem, kajne?

        • tolmun1 tolmun1

          G.IF , ali že “trenirate” za nastop , ko se vam bodo vsedli za vrat muslimani , težko se jih boste otresli , islam je zgodba o tisoč in
          enem načinu nategovanja , kar se ograj tiče , podrite ograjo okoli
          svoje hiše in se pridružite izreku meklove , za začetek vas bodo
          nadlegovali domači nepridipravi , potem pa tisti pravi v črnih dresih !
          Čudim se vam , da vas izkušnje z dogodki po svetu nič ne naučijo !
          Daleč od tega , da bi bil ksenofob , vendar v trenutni situaciji mi
          ne manjka veliko ! Očitno bo obramba domov zopet aktualna in
          edina možnost ! Jeseniški islamisti že gradijo svoj islamistični center ,
          ne molilnico , ker molijo lahko kjer koli , ni nujno , da se to dogaja
          samo v molilnicah !

          Andrej Briški

  • In potem se lahko dogajajo take stvari:

    “Turški premier Binali Yildirim je danes dejal, da se mora Nemčija odločiti med prijateljstvom s Turčijo ali domnevnimi pučisti. To je izjavil potem ko je Berlin odobril politični azil več turškim vojakom, ki naj bi bili povezani z lanskim poskusom državnega udara v Turčiji, poroča francoska tiskovna agencija AFP.”

    http://reporter.si/clanek/svet/turski-ultimat-nemciji-ali-erdogan-ali-pucisti-512650

    Že poznani vzorec zastraševanja.

  • Zdravko

    Ne razumem ljudi, ki lahko napadajo vero. Razen, če ste ateisti. Kdor ni bo vedel, da je vera sveta. Tudi muslimanom njihova kot je naša nam.

    • Zdravko: “Ne razumem ljudi, ki lahko napadajo vero”
      =========================

      Islam ni vera!

    • Islam je vera, je kultura, je politično gibanje.

      Med krščansko in islamsko vero ni konflikta. Konflikt je pri kulturi in političnem gibanju.

    • Se strinjam. Imamo med nami katoličane, ki bi do drugih ver delali približno enako, kot so komunisti delali v njihovem režimu z nami. Ali še slabše. Takih kristjanov jaz ne razumem. Vprašanje, če so res verni; vsaj v smislu evangelijev težko da.

      • Še enkrat:
        Islam ni vera, …

        … je pa res, da sodi po totalitarizmu v isto kategorijo kot komunizem.

        Izgleda kot, da se islamistom v podporo ne pridružujejo samo socialisti ampak tudi katoličani.

        • Katoliška cerkev na Slovenskem je v komunističnih časih med drugim kot izraz solidarnosti tukajšnjim muslimanom nudila objekte za njihovo bogoslužne in druge potrebe. Podpora ni nič novega, ni prišla s Frančiškom. 🙂

          • … in s pomočjo Kocbeka podpirali tudi komuniste in njihovo revolucijo.

          • No, Kocbekova politika ni bila nikoli uradna smer znotraj Cerkve. Podpora muslimanom, ki jih je pestil isti totalitarizem kot kristjane pač. 😉

          • “in s pomočjo Kocbeka podpirali tudi komuniste in njihovo revolucijo.”

            Ne vem da bi to bila uradna drža Katoliške Cerkve na Slovenskem. Kot je meni znano, je bil Kocbek osamljeni mož.

  • “Sarajevski nadškof kardinal Vinko Puljić je med nedavnim obiskom škofa Aloisa Schwarza z Avstrijske Koroške v Sarajevu opozoril na »še vedno težak politični in gospodarski položaj« v Bosni in Hercegovini. Izrazil je skrb, da vedno več katoličanov zapušča njegovo škofijo in da že tako majhno število vernikov nenehno upada. Poleg tega pa opaža »vedno večje spremembe evropsko usmerjenega islama v vse bolj arabsko in skrajniško navdahnjeni islam«.”

    http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/v-bosni-manj-katolicanov-vec-islamistov

    Običajno dogajanje, že zgodovinsko izkazano.
    In podporo imajo med nekaterimi slovenskimi katoličani, podporo, pa ne bosanski katoličani.

    • Zakaj zagovorniki in promotorji kulturnega marksizma tako vztrajajo prav pri uvozu islamistov?

      Ker so dokazano neprilagodljivi in največ obetajo pri uničevanju osovražene dominantne krščanske kulture, ki naj bi bila kriva za nesrečo oz. inferiornost drugih kultur.

      Iz enakega razloga vztrajajo pri pozitivni diskriminaciji homoseksualcev in njihovih zvez, črncev, žensk, splavov ipd., kajti prepričani so, da so heteroseksualci, običajne zakonske zveze očeta, matere in otok, belci, moški itd. izkoriščevalski in privilegirani. Zato jih je treba zatreti, če ne uničiti.

      Evropski kulturi se slabo piše, saj je to temeljna ideologija trenutne evropske elite. Za enkrat se ji uspešno upira le Višegrajska skupina.

  • “Svet Evrope pozval Srbijo, naj prizna genocid v Srebrenici”
    ==========================

    Svet Evrope ni pozval Turčije, naj prizna genocid nad Armenci!

    Za IF-a je to slednje že preveč časovno oddaljeno.

  • Islamisti in katoličani:

    Večina katoličanov je volila Macrona

    71 % redno dejavnih francoskih katoličanov je na nedeljskih volitvah glasovalo za neodvisnega kandidata Emmanuela Macrona, kot je razvidno iz izsledkov ankete, ki jih je včeraj objavil francoski časnik La Croix. Višje podpore je bil Macron deležen le med muslimani, med katerimi je za neodvisnega kandidata glasovalo 92 % volilcev.

    http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/vecina-katolicanov-je-volila-macrona

  • Evropska komisija grozi Poljski in Madžarski

    http://www.delo.si/svet/evropa/evropska-komisija-grozi-poljski-in-madzarski.html

    Bruseljski birokrati zahtevajo spoštovanje sporazumov od tistih, ki teh sporazumov nikdar niso podpisali.


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI