Kako naprej: demokratsko vs. republikansko

Žiga Stupica 11.5.2017 8:33
 

Skratka: V Sloveniji je vse, kar je ustavno, čista sredina. Ob neupoštevanju tega je vselej problem, kako na primer opredeliti »levico«, slednja ima namreč z demokratično ustavo težavo.

Pretekla izkušnja

V predhodnih prispevkih smo pojasnili deset tabujev. Gre za poznane nedopustne dogodke, ki vsem na očeh silovito obremenjujejo mehanizme delovanja te države. Dogodki so ideološko občutljivi tabu v t. i. »mašeči sredini« volilnega prostora, saj se jih tam ne sme kritično obravnavati.

S preciziranjem problemov smo pojasnili, da so v vprašljive dogodke vključeni posamezniki, in ne gre za ne-živ pojav. Še precizneje pa smo pojasnili, da je problem vprašljiva intima posameznikov. Nato smo precizirali evolucijo pojava anomalije intime. Vprašljiva intima je ostala vezana na prejšnjo nedemokratično državo. V sodstvu to onemogoča delovanje mehanizma pravne države. To vodi v okvaro raz-delitve oblasti, kar vodi v ponovno vzpostavitev monopolne oblasti in v »neugodne učinke monopola pretekle oblasti«. Prav zaradi sila neugodnih učinkov monopola določene oblasti, ki so bili v pretekli državi še globoko po-zakopani, se je v to državo uvedlo mehanizem de-monopolizacije oblasti.

Kar nezadovoljivo nadomešča kaj, je mašilo. Tu je jedro problema v Sloveniji o tem, kako na primer opredeliti levico volilnega prostora. Obstoječa »levica«, ki je ostala intimno vezana na preteklo nedemokratično državo, ima namreč z demokratično ustavo te države težavo. Njeno nezadovoljivo označevanje pa blokira obravnavo nadaljnjih anomalij te države.

Kako naprej: čista sredina

Zato se od gornjega pojava razmejimo s čisto definicijo sredine (tretji tabu).

Čista sredina volilnega prostora je izključno takšna, ki deluje skladno z načeli dne 28. 12. 1991 objavljene Ustave Republike Slovenije (z novelami) in dne 25. 6. 1991 objavljenih Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije ter Deklaracije ob neodvisnosti.

Za tisti del volilnega prostora, ki deluje znotraj čiste sredine volilnega prostora, so intimne orientacije oziroma položaji vezani izključno na številna medsebojno prepletena in hkrati učinkujoča načela ustave te države.

Demokratsko vs republikansko

Prva orientacijska dilema čiste sredine volilnega prostora se nahaja v mestu, točki, ki je enako oddaljena od prve in druge besede, ki tvorita besedno zvezo v stavku 1. člena Ustave Republike Slovenije. Člen se glasi: »Slovenija je demokratična republika.« Skratka, prva dilema čiste sredine je intimna točka med demokratskim in republikanskim.

Naj opomnimo, da s tem ni govora o Ameriki.

Demokratsko (po korenu: dêmos, the people) je vezano na mehanizem delovanja te države, po katerem ima oblast ljudstvo. Republikansko (po korenu: rēs, thing, affair; pūblica, public) je vezano na »javno«, to pa na nadaljnji mehanizem, po katerem se oblast ljudstva deli prejemnikom javnih pooblastil.

Javna pooblastila

Intimno volilno tehtanje med demokratskim na eni strani in republikanskim na drugi je torej vezano na mehanizem podeljevanja javnih pooblastil.

Generalno se le-ta v 2. odstavku 3. člena Ustave glasi takole: V Sloveniji ima oblast ljudstvo. Državljanke in državljani jo izvršujejo neposredno in z volitvami, po načelu delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno.« Po treh vejah oblasti pa se jo nato poraz-deluje naprej. In sicer s podelitvijo javnih po-oblastil. Javno pooblastilo se po-deli z zakonom ali na njegovi podlagi.

In tako naprej, vse do nikoli povsem ugotovljive dimenzije nosilcev javnih pooblastil Republike Slovenije.

Odprava blokade pojavnih mašil omogoča pot v nadaljnjo obravnavo aktualnih anomalij nosilcev javnih pooblastil te države.

 
Značke:

22 komentarjev

  • Franc Mihič

    Demokracija ni prijetna in zahteva veliko

    »Najti moramo način, kako vključiti državljane, jih spodbuditi, da bodo aktivni in vpleteni v politični proces in poskrbeti, da bodo svoje vlade držali za besedo. To je bistvo demokracije in to je tisto, kar bo preprečilo nastanek tiste vrste nevarnih nacionalizmov, ki so prispevali izbruhu obeh svetovnih vojn v prejšnjem stoletju. Demokracija je neprijetna in zahteva veliko od državljanov, a prepoznati moramo, kako odločilna je, še posebno v državah, kjer ne obstaja dolgo.«
    »Demokracija je slab sistem, pa vendar najboljši, ki ga poznamo«, je rekel že Winston Churchill.

    Ameriški veleposlanik v Sloveniji Brent Hartley
    Delo, 2017-04-07

    • Franc Mihič

      Prvi predsednik demokratično izvoljenega parlamenta RS, partizan,kristjan, dr. France Bučar, je dejal:

      »S konstituiranjem te skupščine lahko menimo, da se je končala državljanska vojna, ki nas je lomila in hromila skoraj pol stoletja.«

      Menim, da je ta njegova ugotovitev najpomembnejše sporočilo državljanom demokratične RS.

      • ZigaStupica

        Ja, poznana unipolarna hipoteza.

        In kdaj se je začelo, to, kar naj bi se bilo s konstituiranjem te skupščine končalo?

        Unipolarno, podobno kot jih je “v etru” nič koliko. Na primer tisto v poznani oddaji na RTVS (Vzporedna ekonomija) s strani dr. Biziljeve oz. dr. Repeta, da naj bi bilo prišlo do smrti države leta 1990.

        • Franc Mihič

          Kaj je napačno v tej njegovi izjavi?

          • ZigaStupica

            “Kaj je napačno v tej njegovi izjavi?”

            (Zaupam, da je vprašanje konstruktivno in dobronamerno.)

            Odgovor:
            A. Ker je izjava hipoteza, ni dokazana.
            B. Ker je unipolarna, je enostranska.
            C. Ker je datirana maja 1990, je njena vsebina navidezna, izjava pa je izvotljena.

        • Bučarjevo znano izjavo je v časniku Delo med drugimi komentiral tudi bivši predsednik Milan Kučan, češ da so to izjavo o državljanski vojni nekateri narobe razumeli … ?

          http://www.delo.si/novice/slovenija/kako-se-bucarja-spominjajo-znani-slovenci.html

          • Franc Mihič

            Torej državljanske v Sloveniji ni bilo, ker je to rekel dr. Bučar?

            Zgodovinarka dr. Tamara Giesser mu pritrjuje, državljanska vojna je bila.

            Mar se tudi ona moti in še marsikdo?

          • Ni dilema v tem ali je bila ali ne !?
            Dilema je v tem, kako je bila ta izjava o končanju razumljena.
            Vsaj jaz sem jo takrat razumela, kot da se s konstituiranjem skupščine, kateri je predsedoval dr. France Bučar, končuje državljanska vojna. To pomeni, da se končuje obdobje delitve na prvo in drugorazredne državljane, a ne ?
            Pomeni da smo tudi pred sodišči in ostalimi institucijami enaki, kar pa v prejšnjem režimu za mnoge ni bilo ravno samoumevno !

          • Čeprav, resnici na ljubo, sem se takrat čudila tej naivnosti.
            Sicer ni nujno, da je bila to le naivnost.

          • ZigaStupica

            Tako je! Amelie, upravičeno se sprašujete. Smo leta 2017, pa se gibljemo v diskurzu pre-napolnjenem z mašili t.i. »levice«. Vaši premisleki lepo omogočajo nadaljnjo pot proučevanja zločinov komunizma. Še danes ni mogoče ugotoviti kdaj naj bi se bil udar slovenskih komunistov v ta narod končal (primeri: maj 1945, 1954, maj 1990, junij 1991, maj 2017?), kaj šele kdaj se je začel (primeri: april 1941, april 1933, april 1920?).

  • Franc Mihič

    Državni zbor oz. poslanci so izglasovali nove ustavne sodnike, piše v članku »Kadrovska aritmetika se je v celoti izšla«, Delo 23. aprila. Zanimive so bile izjave sodnikov ob zaprisegi. Novi ustavni sodnik akademik dr. Marijan Pavčnik je ob prisegi poudaril in navedel misel nemškega pravnega strokovnjaka Gustava Radbrucha, da “ne smemo reči, da vse, kar koristi ljudstvu, je pravo. Samo to, kar je pravo, namreč koristi ljudstvu”. Misel, ki veliko pove in pomeni. Pred časom je podobno izjavila docentka dr. Barbara Rajgelj: »»Ljudstvo ima vedno prav , a le v mejah ustave.« Velja si torej zapomniti, da vse kar koristi ljudstvu, torej ni prav(o), temveč samo kar je prav(o), koristi ljudstvu. Ljudstvo ima srečo, če to resnično velja. Bistvo odgovornega vodenja je odločanje, kaj je prav in je šele potem tudi koristno. Pomemben je volilni sistem, način kako ljudstvo komu zaupa in podeli oblast, katera postavlja ljudstvu zakone oz. mu pove, kaj je »prav«. Žal volilni sistem še vedno ni povsem v skladu z ustavo, saj volivec nima pravice do izbire komu osebno podeli zakonodajno oblast. Pomembno je, kako se v državi podeljuje in nadzoruje »tožilska« in kako se ocenjuje sodna oblast. Vsekakor za državo prava pomembno, da se spoštuje odločitve sodnikov ustavnega sodišča, ki skrbijo, da je za ljudstvo koristno samo tisto, kar je prav(o).
    Ljudstvo namreč nima vedno prav!

    • Franc Mihič

      Levi so napredni, desni konservativni?

      To trdijo mnogi demagogi, kar ni pravilno, je podcenjevalno!

      Naravno je, da so potrebni in nastopajo oboji!

      Desni, ki so nagnjeni bolj k ustvarjanju prihranka-kapitala!

      Levi, ki so bolj nagnjeni k delitvi prihranka-kapitala!

      Srečna in modra je družba, če se oboji, glede na okoliščine in stanje v družbi, pravočasno izmenjujejo na oblasti, in to po volji volivcev!

  • Kako naprej: demokratsko vs. republikansko
    ================

    Diktatorsko:

    Tajne odredbe, anonimni sodniki, prisluškovanje … Sova novodobna Udba.

    http://www.rtvslo.si/slovenija/tajne-odredbe-anonimni-sodniki-prisluskovanje-bo-sova-slovenski-nsa/422131

  • Franc Mihič

    »Demokracija ni nekaj v kar verjameš,
    ampak je nekaj kar počneš.
    Sodeluješ. Če tega ni, se demokracija sesuje.«
    Abbie Hoffman

    »Le državljani imajo zadnjo besedo; in če mislimo,
    da niso sposobni izvajati kontrole z dovolj razumno presojo,
    zdravilo ni, da jim zadnjo besedo vzamemo, ampak jih izobrazimo«
    Thomas Jefferson

  • zdravka

    Med demokracijo in republiko ni nobenega konflikta, ki bi zahteval tehtanje med enim in drugim. V formalnem smislu je republika le nasprotje monarhije, torej določa obliko vladavine, v vsebinskem pa nasprotje despotije, torej gre za to, da je oblast “javna zadeva”, s čimer pomeni obliko politične ureditve, ki je seveda v tesni povezavi z pojmom demokracije in ne nekaj od njega nasprotnega.

    • ZigaStupica

      Da ima beseda iz stavka 1. člena Ustave – republika – vsebino vezano izključno na pojem: monarhija, je poznano mnenje. Takšno mnenje je skladno z uveljavljenim pogledom dr. Jambreka. Mnenje, po katerem je beseda – republika – iz Ustave, uveljavljene leta 1991, lahko povezano izključno v odnosu z besedo monarhija je vprašljivo.

      V drugem delu, da je pomen vezan na “javna zadeva”, je logika skladna z jezikovno razlago pojma iz 1. člena Ustave.

      Skratka: da beseda “republika” (samostalnik, ob levem prilastku demokracija), ni vredna tehtanja, je v demokraciji, uveljavljeni od junija 1991, dopustna pozicija.

      • zdravka

        Ne gre za to, da pojem republike ne bi, poleg formalnega pomena, vseboval tudi vsebinskih razsežnosti. Gre za to, da vsebina pojma republike v ničemer ne konkurira demokraciji. Pojem republike v vsebinskem smislu je dejansko vključen v pojem demokracije.

        Problem javnih pooblastil je torej lahko ravno v tem, ker se nosilci javnih pooblastil izmikajo demokratičnemu nadzoru (pojem demokracije) oz. temu, da so javna zadeva (pojem republike), pri čemer seveda pojem demokracije razumevanje oblasti kot javne zadeve že implicira. Še posebej seveda demokracija v sodobenm smislu.

        Skratka, te dileme “demokratso vs. republikansko” ne razumem.

        • zdravka: “… Pojem republike v vsebinskem smislu je dejansko vključen v pojem demokracije.”
          =====================

          Ne drži!

  • slovencsm

    Vidim, da je tale tematika prav aktualna. In prav je tako. Moramo pa vedeti, da je za demokracijo bistvena naslednja predpostavka: Vsaj dve neodvisni idejni skupini, ki imata enake možnosti za uveljavljanje svojih idej na volitvah.
    Pri nas tega ni. Kljub ustavno določeni demokraciji imamo dva politična pola, pri katerem pa ima eden izmed njih pod nadzorom tako sodstvo (tretjo vejo oblasti) kot državne medije. Na ta način lahko kontrolirano manipulira z ljudmi in si podaljšuje monopol oblasti iz prejšnjega sistema. In dokler tega ne rešimo, je vse ostalo manj pomembno. Imaš lahko krasno vilo, a če ni pravega temelja, je vse zastonj.


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI