Prejeli smo: Odziv na naslov maturitetnega eseja – z javnozdravstvenega vidika je naslov neprimeren

Casnik 10.5.2017 0:04
 
V zadnjih dneh smo bili izpostavljeni precej polarizirani razpravi o tem, ali je naslov letošnjega maturitetnega eseja – Samomor kot izhod iz družbenega kolesja – primeren ali ne. Prebrali smo lahko takšne in drugačne negativne pridevnike na račun slovenistov, ki so predlagali in potrdili takšen naslov, kot tudi mnenje tistih, ki so sloveniste zagovarjali, češ da maturanti niso več otroci, da jih ni potrebno zavijati v vato in podobno.

Naj poudarimo, da se nimamo namena vpletati v kakovost dela slovenistov (ali vrednotiti vsebinsko/jezikovno ali umetniško kvaliteto posameznega dela), ampak se na izbiro naslova odzivamo z javnozdravstvenega vidika problematike (preprečevanja) samomora, s katero se na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje že desetletja poglobljeno ukvarjamo in poznamo možne znanstveno dokazane učinke v zvezi s komuniciranjem samomora. Zato menimo, da bi bili za sloveniste oziroma tiste, ki so izbirali tematiko za naslov letošnjega naslova, kompetenten sogovornik.

Poudarjamo, da ne gre za to, da se o temi samomora ne bi smeli pogovarjati ali razpravljati. Nasprotno. O tem se je treba pogovarjati, saj na ta način povečujemo zavedanje o problemu (kakšni so znaki samomorilnega vedenja itd.), vsebino detabuiziramo, tiste, ki so v stiski, pa v najboljšem primeru vzpodbudimo k iskanju pomoči. Vendar pa tako kot v primeru slovenskega jezika obstajajo slovnična pravila, tudi v primeru komuniciranja o vsebini samomora, obstajajo na dokazih temelječa (angl. evidence based) pravila. Njihov namen je, da vedenja ne bi posnemal oziroma ga povzel kdo od ogroženih posameznikov (bolj zainteresirani bralec si več o tem lahko prebere v Strokovnih smernicah za odgovorno poročanje o samomoru. Med najpomembnejša pravila komuniciranja o samomoru spada navajanje drugačnih načinov reševanja težav, navajanje virov pomoči, predvsem pa se samomor nikoli ne sme prikazovati oziroma navajati (implicirati) kot možna rešitev za težave. Esej z naslovom Samomor kot rešitev iz kolesja sistema pa implicira natanko to. Menimo, da tisti, ki so izbrali naslov letošnjega eseja, niso imeli slabih namenov in je bil njihovih cilj zgolj preveriti sposobnost analitičnega razmišljanja maturantov, vendar so to po našem mnenju storili precej neposrečeno. Seveda, samomor je lahko tema tudi za kakšno plodno filozofsko razpravo (ker gre v enem segmentu zagotovo tudi za filozofsko vprašanje), a ne na način, da jo ponudimo celi generaciji maturantov v obliki naslova za esej. Tudi če se devetdesetim odstotkom maturantov naslov ni zdel slab ali se jim je zdel celo dober, so  pomisleki usmerjeni v preostali del generacije, med katerimi so glede na statistiko tudi takšni, ki so v času pisanja eseja lahko razmišljali o samomoru. Na takšne posameznike bi lahko omenjen naslov imel precej neugoden učinek, saj je v njem ponujena možnost rešitve, ki jo pravzaprav poskušamo preprečevati. To seveda ne pomeni, da bi se tej temi morali povsem izogibati. Vzemimo za primer Goethejev roman Trpljenje mladega Wertherja. Po omenjenem romanu je poimenovan negativni učinek na stopnjo samomorov v populaciji (Wertherjev učinek), saj je po izidu tega romana v Evropi prišlo do porasta samomorov z isto metodo, ob žrtvah pa so našli kopije knjig. Kljub temu to ne pomeni, da ne gre za kvalitetno delo ali da ga ne bi smeli brati (čeprav obstajajo tudi primeri takšnih besedil), temveč zgolj in samo za to, da bi interpretacijo in razpravo morali usmerjati v iskanje drugačnih načinov reševanja težav, temo odpreti ob primernem času in dovolj intimnem okolju. Namreč, če pri večini umetniških del (naj si bodo to knjige, filmi, gledališke igre) stremimo k raznolikim interpretacijam, jih seveda lahko iščemo tudi pri delih, ki obravnavajo samomor. A končni cilj takšnega razpravljanja bi, zato ker so med nami tudi ogroženi posamezniki, moral biti usmerjen v iskanje drugačnih rešitev od samomora. Povedano drugače, razpravljanje o samomoru s širšimi množicami bi moralo vedno biti ciljno usmerjeno v njegovo preprečevanje in odpiranje drugačnih rešitev. Na maturitetnem eseju to zaradi postopka samega (vsak piše sam in na koncu tudi ostane sam s svojim mnenjem) seveda ni mogoče. In zaradi tega (ne ne zaradi morebitnega dvoma v zrelost maturantov) menimo, da naslov kot takšen ni primeren. Prepričani smo, da bi se dalo esejske sposobnosti maturantov, konec koncev tudi njihovo mnenje o samomoru, ravno tako dobro preveriti s kakšnim drugačnim naslovom, ki bi nosil večji preventivni potencial.

V imenu Nacionalnega inštituta za javno zdravje doc. dr. Saška Roškar, Nacionalna predstavnica pri mednarodni zvezi za preprečevanje samomora

 
Značke:

43 komentarjev

  • Včeraj sem poslušal debato v Odmevih na temo. V obrambo izbora naslova maturitetnega eseja je nastopal dr. Igor Saksida. Spoštovanja vreden inteligenten slovenist.

    Žal je branil neubranljivo. Ni problem ne v literaturi ( zlasti po mojem ne v Huxleyevem Krasnem novem svetu), celo v temi samomora ne. Problem je v deplasiranem naslovu: ” Samomor kot izhod iz družbenega kolesja”.

    Ne vem, če se tisti, ki so izbirali tako formuliran naslov zavedajo odgovornosti, če kogarkoli od mladih s takšnim nižanjem naravne zdrave averzivnosti do tega dejanja približajo odločitvi za samomor. Ali ga spodbudijo, da gre preko meje brez vrnitve. Moda in valovi mladih samomorilcev so se že dogajali tudi v Sloveniji. Ne tako davno. Celo otrokom uglednih umetnikov in publicistov.

    Izhod ima v slovenščini tudi pomen rešitve, odrešitve. Samomor ne (raz)rešuje ničesar. Samomor je samo sosledje popolne resignacije in brezupa, ko ne ostane več nobene perspektive, v očeh prizadetega nobene lučke na koncu tunela. Skoraj vsi samomori so storjeni v globoko depresivnem stanju. Bolestnem stanju.

    Tako se ne dela, dragi slovenisti. Otroku se ne da pištole v roke in se mu reče, da je ena od možnosti, da se z njo tudi ustreli. A ste samo ne dovolj zreli in odgovorni fohidioti?

  • Če že so želeli obravnavanje te problematike, bi lahko ponudili naslov kot …

    “Zakaj sploh samomor, če je pa okolje tako zelo naklonjeno življenju ?”

    • (Moj komentar napisan v duhu skrajnega cinizma, da ne bo pomote) !!!

  • Sarkazem

    Naslov je nesprejemljiv tudi zato, ker dokazuje, da naši pedagogi upoštevajo in učijo en sam svetovni nazor – materialistični. Ta nazor seveda ne upošteva Boga, ki ima edini pravico, da nam življenje podari, ali ga vzame. Kristjani zato ne morejo razmišljati o samomoru, kot izbranem izhodu iz stiske, ker te pravice nimajo. Zato je zanje umor, smrtna kazen ali samomor nesprejemljivo početje proti Božji volji, ki ima edina oblast nad življenjem in smrtjo. Še pred nekaj desetletji pa je uradni popis prebivalstva dokazal, da smo kristjani v dej deželi v večini. Omenjeni naslov dokazuje, da naši pedagogi učijo naše otroke o svetovnem nazoru, ki pri nas ni večinski.

  • Če bi na koncu naslova postavili en vprašaj (ali dva), bi se smisel precej spremenil.

  • svitase

    Nekateri hočejo spraviti samomor na isti nivo kot evtanazijo za katero si prizadevajo.

    Amelie je podala odličen naslov, ki sam po sebi izničuje samomor kot možno rešitev.

    Tudi tale naslov bi bil boljši:

    Kako se izogniti nesmiselnemu samomoru, ki človeka razčloveči?

    Rešitev za samomor je globoka vera v Boga in življenje. Večje kot so težave, večja mora biti vera.

    Tisti, ki nimajo vere pa tega žal ne vedo.

  • Sarkazem

    Naslov eseja za maturo torej dokazuje, da naš šolski sistem ni nevtralen in neobremenjen z ideologijo, kot se rad sam ponaša, ampak otrokom vsiljuje en svetovni nazor, ki ga imenujejo “znanstveni”, ker ne upošteva Stvarnika. Zelo na kratko takole: Vesolje je nastalo ob velikem poku, ko se je energija ob veliki eksploziji spremenila v delce materije,, iz nje pa so nastale galaksije, zvezde in planeti. Veliki pok naj bi nastal sam od sebe, nato pa se je začela evolucija, ki je ob neskončnem številu slučajev v času 13 do14 milijard let pripeljala materijo do človeka. Zato je človek slučajni proizvod materije in gospodar nad vsem na tem planetu, tudi nad življenjem in smrtjo. Zato si lahko neovirano izbere kot izhod iz stiske samomor, kot si lahko ob začetku življenja tudi izbere splav, torej umor.
    Ta “znanstvena” evolucijska teorija je tako luknjičava, da je vanjo mnogo teže verjeti kot v Boga Stvarnika. Zelo lahko jo je izpodbijati z vprašanji od kod nakopičena energija in kdo je veliki pok sprožil, kako je nastalo življenje, kako si je narava izmislila živa bitja in njihovo spolno razmnoževanje in razvijanje, kako in zakaj so živa bitja splezala iz vode na kopno in kot morski sesalci spet nazaj v vodo, kako je nastal človek in njegova zavest, kako je po milijonih let nenadoma eksplodirala civilizacija itd. itd.
    Žal se naša vesoljna Cerkev tej “znanosti” argumentirano ne zoperstavlja, ampak mirno kohabitira. In ker so že vsi ljudje izšolani in z “znanstveno” evolucijo indoktrinirani, izgubljajo vero in mirno opazujejo razkristjanjevanje. To žal počne tudi vrh Cerkve, ki mirno diskutira na vesoljnih sinodah o obhajilu za ločence in pozdravlja migrante druge kulture in druge vere. In tako samo še zdravniki protestiramo ob prikriti sugestiji mladim: če se boste kdaj znašli v hudih težavah, lahko najdete izhod v samomoru.

    • V Srbiji je nedavno skupina akademikov, znanstvenikov in drugih protestirala zoper zlorabo evolucijske teorije v šolah, kjer kot znanstvena dejstva prikazujejo stvari, ki nimajo stvarne znanstvene podlage in niso z ničemer dokazane.

      Zoper to peticijo so se odzvale skoraj vse fakultete, znanstveni inštituti in drugi. Med drugim tudi profesorji Pravoslavne teološke fakultete.

      Podpisniki peticije so želeli le, da se v teoriji evolucije kot znanstvena dejstva opredeli le to, kar je res dokazano, drugo naj se pa prikaže kot nedokazane hipoteze. A to za indoktrinirance raznih vrst ni sprejemljivo. Seveda se je takoj začel medijski pogrom nad podpisniki, češ da teorijo evolucije želijo pregnati iz šol, čeprav to ni res.

      Očitno je ateistom uspelo znanost in “znanost”, zlasti biološko, postaviti na raven dogem, zoper katere ni ugovora. Te dogme sedaj nadomeščajo teološke, in vernikov vanje se ne manjka, celo med teologi.

      Ko se človek, ki verjame, da je rezultat naključja, postavi na mesto boga, so tudi umori in samomori povsem sprejemljivi.

      • Se strinjam. Evolucijski nauk je znanost že do neke mere sama razhraljala, samo v šolskem sistemu dominiranem marsikje z ozkogledimi progresisti, se to še ni prijelo. Nekatere stvari iz evolucijskega nauka držijo, neke je treba spustiti nazaj na nivo teorij, nekatere celo le vprašljivih hipotez. Nekatere so celo ovržene. Kljub temu Darwinov nauk nikakor ni brez vrednosti. Po nepotrebnem ga tudi nekateri vidijo kot promotorja ateizma, kar ni.

        Tudi Svetega pisma danes večina kristjanov ne sprejema dobesedno ali fundamentalistično. Predvsem ne, da je bilo okoli stvarjenja sveta točno in dobesedno vse tako, kot je zapisano v Genezi. Katoliški nauk glede tega ni (več) fundamentalističen in je v spoštljivem dialogu z znanostjo. Vsaj tako naj bi po mojem bilo.

        • Zdravko

          Če je sploh kdaj bil fundamentalističen. Namreč, vera nas uči, da kljub pomanjkljivem poznavanju dejstev lahko pridemo do resnice. Stvarjenje sveta je gotovo pomnjakljivo poznavanje dejstev in tega se po mojem Cerkev zaveda že ves čas.

        • Tudi Svetega pisma danes večina kristjanov ne sprejema dobesedno ali fundamentalistično.

          ???
          Kaj naj to pomeni? Da verjamete malo evoluciji in malo Svetemu pismu?

          • To pomeni, Alfe,
            da Sveto pismo ni znanstvena knjiga. Človeku je dan razum, da zmore pronicati v ustroj sveta, v naravne zakone …

            Sveto pismo pa je razodetje o tem, kar se (razen v sledeh) z našim razumom ne da spoznati – o Bogu in človeku. O tem, kdo je Bog do človeka. O tem, za kaj in koliko je ustvarjen človek, kaj je vanj položeno.

            Zapisano je z vso omejenostjo človeškega znanja in konkretnega obzorja vsakega pisca, pa vendar vsebuje (tako verujemo, tako uči katoliška vera) točno to, kar nam je o Bogu, o človeku, o našem odrešenju Sveti Duh želel povedati: povedati po omejenih besedah omejenega obzorja omejenega človeka konkretnega časa in človeka, ki ni pisal po nekakšnem ‘mističnem nareku’, pa je vendar (pravimo ‘po navdihu’ Svetega Duha) zapisal to, kar je Sveti Duh hotel, da je napisano ( v tem osupljivem prepletanju resničnega Božjega dela v naših malih omejenih in vendar svobodnih osebah – vrtoglavost krščanske antropologije: človek kot SOdelavec Boga). In vsak naslednji pisec je rasel tudi iz duhovnega obzorja, ki ga je sooblikoval predhodni.

            Človek s svojim razumom (če ni že vnaprej prepričan drugače) sicer lahko zasluti obstoj in veličino Boga v pogledu na vrtoglavo konsistentnost tega, kar z razumom spoznava, ko opazuje svet in njegove zakone, ne more pa iz tega spoznati dejstva, da je človek ustvarjen z globoko bogupodobnostjo v sebi, da Bog vedno išče človeka, pa kolikor že daleč zablodi in da je zanj – da ga najde, da ga reši iz zablod in zla v katerega se je zapletel , ko je sledil mamljivim prevaram, ali svojim kapricam – storiti vse, vse do … (vemo, o čem govorim, ne?)

            Kreacionizem kot tak (da se je stvarjenje sveta zapisano v Svetem pismu nekak znanstven pogled, zapisan korak za korakom, točko za točko, v časovnih enotah dan=24 ur, kot bi ga merili s sodobno atomsko uro) ni del tega, kar verujemo katoličani (ne vem kdo vam je to podtaknil, vidim pa da se je to na Časniku v komentarjih že večkrat pojavilo. Kdo ve, če ne v smislu – morda bo pa katera ‘ovca’ zagrabila za vabo. Nemogoče pa je preko spleta ločiti tiste, ki to vabo mečejo, od tistih, ki so jo le ‘zagrabili’ in jo ponavljajo, ker o svoji veri – kolikor to sploh je njihova vera – niso poučeni…)

            Tega, kar imenujemo kreacionizem, poleg katoličanov ne veruje niti večina protestantov. Osebno recimo vem, da to verujejo adventisti, ki jih je nekaj tudi v Sloveniji. V Ameriki je teh skupnosti nekaj več (običajno so imenovane ‘fundamentalistične’ prav zato, ker berejo Sveto pismo dobesedno, podobno kot berejo muslimani Koran) .

            Kristjani v večini (vsekakor pa katoličani) spoštujemo dognanja znanosti in pri njih sodelujemo, kolikor so nam za to dani talenti (razum zanjo, je Njegov dar, da z njim delamo čudovite stvari).

            Seveda pa rezultate znanstvenih raziskovanj, beremo z premislekom in razločevanjem, in zavračamo vse tiste primesi, ki interpretirajo (!) znanstvena spoznanja po filozofskih ali verskih mislenih sistemih, ki so krščanstvu tuja.

            Enako presojamo politične tokove, tudi tiste, ki o sebi trdijo da ‘branijo krščanstvo’.

            Vrtoglavost dostojanstva človeka (del krščanskega razodetja), je za nas recimo ključni faktor pri presojanju raznih konkretnih aplikacij tega, kar znanost pokaže da je možno. Dostojanstvo človeka je za nas temelj tega, in ne družbeni konsens, ali kratkoročna koristnost za posameznika.

            Je pa z dostojanstvom človeka nekako tako, kot z Bogom: ne moreš ga dokazat (presega materialno oprijemljivo), lahko ga skupaj z razodetjem sprejmeš in potem, ko ga sprejmeš, ga spet in spet prepoznavaš in vanj vedno globlje vstopaš. In življenje se ti spreminja. (In se – malo po malo – spreminja svet okoli tebe) Pogleda na človeka – vsakega, konkretnega – se ti spreminja. Odnos, ki ga imaš do drugega človeka, se ti spreminja. In preko tebe (če v skladu s tem ravnaš) in preko tebi podobnih posameznikov, se odnos družbe do tega ‘kdo je človek’ spreminja. In pronica v vse pore družbe, vse do ekonomije, politike…

            Razodetje (in Sveto pismo je del razodetja) nam je torej dano za to, da po njem spoznamo tisto, kar s samim razumom in pogledom na svet ne bi mogli spoznati. Ne pomeni to, da razodetje ni razumno. Tisto piko na ‘i’ namreč da temu, kar z razumom iz samega pogleda na svet (kar dela znanost) lahko spoznavamo. Ne nadomešča znastvenih raziskovanj, ampak daje smiselnost in smer tudi znanstvenim raziskovanjem. Ker nam pomaga globlje vstopati v lepoto tega, kar je človek (!). Človeka, ki ni ‘kar nekaj’ ravno zaradi odnosa, ki ga ima Bog do njega.

            Celo tako sekularni koncept, kot se zdi koncept človekovih pravic, ki se zdi tako sodoben, počiva na ramenih človekovega dostojanstva, ki izvira iz krščanskega razodetja, iz krščanskih korenin evropske civilizacije (Kdo je človek za Boga – prav istega Boga, ki je ustvaril vse, kar vidimo in kar lahko znanstveno proučujemo z razumom, ki nam je dan od istega Boga – Stvarnika nebes in zemlje, vseh vidnih in nevidnih stvari.)

          • Se je spodmaknila ena beseda in zato zakril pomen. Takole je prav:

            … da Bog vedno išče človeka, pa kolikor že daleč zablodi in da je zanj – da ga najde, da ga reši iz zablod in zla v katerega se je zapletel , ko je sledil mamljivim prevaram, ali svojim kapricam – PRIPRAVLJEN storiti vse, vse do …

          • Spoštovana Darja,
            vprašanje je bilo namenjeno gospodu IFu. Ker pa ste napisali tako obširen odgovor, ga moram prebrati.

            Prvi odstavek:
            Se popolnoma strinjam, da Sveto pismo ni znanost. Kot tudi vera ni znanost.

            Kreacionizem proti evoluciji. Kristjan verjame, v Boga Stvarnika vseh vidnih in nevidnih stvari, evolucionisti pa verjamejo, da se je vse razvilo po naključju iz niča. Imam prav ali ne?

          • Gospa Darja,
            vemo, da je Sveto pismo zmes razlag mitske narave, dogodkov in zgodb. In da to treba razločevati …

            So pa dvoje vrst kristjanov. Eni pravijo, da je Sveto pismo točno in da je naša člopveška razlaga včasih netočna. Drugi pa pravijo, da je njihova razlaga čisto točna, le v Svetem pismu je netočno zapisano in ga treba posodobiti: “Katoliški nauk glede tega ni (več) fundamentalističen in je v spoštljivem dialogu z znanostjo.”

            Z znanostjo pa je seveda tako, kot z vsako drugo zadevo na tem svetu: nekaj znanosti je od Boga in nekaj znanosti je ustvaril Satan.

            V tej luči glejte evolucijo in kreacionizem. Kaj je pomanjkljiva razlaga Božje besede, ker je človek le človek? Kaj pa je Satanovo delo?
            To spoznanje prepuščam vam gospa Darja in vem, da se boste pravilno odločili.

          • Za njo veste, gospod AlFe. Kaj pa zame? Nekako, kot da vas je malo zmedlo in zmotilo, pod katerim imenom je prišel odgovor na vaše cenjene izzive. Pa ne da vi ne pišete ad rem, ampak štartate tule le ad hominem?

          • Oh! Gospod IF! Vi ste kljukec posebne vrste! Zapomnite si eno: Lucifer hoče človeku samo dobro, ampak brez Boga. Hoče mu prinesi luč, ampak brez Boga.

            Poglejte komunistično propagando! Pravzaprav reklamirajo same dobre stvari … ampak brez Boga.

          • OPPPPSSS! Pozabil zapisati bistveni razliko med vami, gospod IF in gospo dično Darjo. Vi ste internetni odvisnik … ali pa plačanec.

          • Plačanec naj bi bil? A res? Čigav pa? Si pa precej dovolite, veste. Vam ni nič nerodno takole insinuirat? Postavljat neumne hipoteze? Veste mogoče, kakšni ljudje so nagnjeni k postavljanju neumnih hipotez?

          • g. AlFe …”Zapomnite si eno: Lucifer hoče človeku samo dobro, ampak brez Boga. Hoče mu prinesi luč, ampak brez Boga” …
            ——–
            Sicer je bil vaš komentar namenjen IF-u, ampak vseeno moj pomislek na to vašo misel glede Luciferja.
            Menim da dobro gre samo preko Boga. Seveda so možne manipulacije in se zlo začasno lahko skrije pod pretvezo dobrega. Ampak samo začasno, prej ali slej se pokažejo razpoke tega, kar je zgrajeno na trhli osnovi ..

          • AlFe,
            enega od tukajšnjih komentatorjev ste samovoljno proglasili za internetnega odvisnika oziroma plačanca in ga s tem namerno žalili.

            Kot dober poznavalec Satanovega delovanja za kakršnega ste se oklicali, boste najbrž znali odgovoriti na vprašanje, ali vam Satan prišepetuje in narekuje, da bodite nesramni do sokomentatorjev, ali pa je takšna nesramnost plod vaših lastnih domislekov?

            Precej diaboličnega napuha je v vašem pokroviteljskem soljenju pameti tukajšnjim bralcem in komentatorjem pod pretvezo nekakšnega “ortodoksnega krščanstva”, ki se ga trudite dokazati s pogostim citiranjem svetopisemskih odlomkov.

            Čigava in kakšna merila za presojo o internetni odvisnosti uporabljate pri ocenjevanju drugih uporabnikov spleta?
            Ali tudi svoje redno in pogosto udejstvovanje na straneh Časnika ocenjujete kot internetno odvisnost?
            Ste morda plačanec in če ste, katera sekta ali fehta vas plačuje?

            Pa poglejmo, ali ste sposobni najprej odstraniti bruno iz svojega očesa, preden bi hoteli odstranjevati iveri iz oči sokomentatorjev…

          • Alfe: “Kristjan verjame, v Boga Stvarnika vseh vidnih in nevidnih stvari, evolucionisti pa verjamejo, da se je vse razvilo po naključju iz niča. Imam prav ali ne? ”

            Da in ne 🙂 (po mojem mnenju)

            Osebno bi ločila razvoj živih bitij od naključja.

            Sam razvoj ni (po mojem mnenju) v nasprotju s stvarjenjem in s Stvarnikom. Njemu je “en dan kot tisoč let in tisoč let kot en dan”. On je tudi – tako verujemo – Bog zgodovine. Ni nas zapustil. Njegovo stvarjeneje ni izgubljeno in pozabljeno nekje v ‘točki nič’, v zgodovini se (tudi) razodevajo Njegova velika dela. (“Moj Oče dela do sedaj in tudi jaz delam” pravi Jezus v evangeliju )

            Menim da vloga naključja ali ne-naključja pri tem razvoju živih bitij spada med interpretacije (!), ki jih pač presojamo in zavračamo, kar je krščanstvu tuje (kot sem pisala že zgoraj). Gre namreč za vprašanje o tistem tisti vzroku, ki je ZA razvojem – pa naj bo že človeka, ali zgodovine.

            Da je na začetku (kar se materije tiče) nič, pa je tudi naša vera. Iz nič Bog ustvari vse, kar je.

            O tem, kar je iz ‘nič’ ustvarilo/naredilo ‘nekaj’, pa se naša mnenja razlikujejo. Nekdo, ki ne veruje v ( oz. ki zanika ) tak ali drugačen ‘Prvi Vzrok’ (vse do osebnega Boga, v Katerega verujemo kristjani), bo rekel, da gre za naključje, ker druge možnosti poleg tiste, ki jo zanika, ne vidi. Ostane jim pač naključje. A še v ta govor o ‘naključju’ so vključeni tudi vsi tisti, ki pravzaprav ne vedo in so odprti. Pogosto bi besedo ‘naključje’ n ubsedetitvi znanosti lahko prevedli preprosto kot ‘vzroka ne poznamo, ga nismo opazili’

            Ko teorija razvoja živih bitij, kolikor je znanost, govori o naključjih, pravzaprav pove, da vzroka ne pozna. Da je vzrok izven dometa znanosti. In to je seveda res 🙂 .(Nekaj drugega pa je, ko kdo iz tega dela ideologijo, kar se seveda tudi dogaja)

            Če kot povezavo navedem 2Mz 2,7 “GOSPOD Bog je iz zemeljskega prahu ( eden od zgodnjih cerkvenih očetov, sveti Irenej Lyonski iz 2. stoletja po Kristusu to razume kot ‘iz najčistejšega in najfinejšega’) izoblikoval človeka, v njegove nosnice je dahnil življenjski dih in tako je človek postal živa duša.”

            Pod ‘iz zemeljskega prahu’ = (morda) iz snovi, kot je zemlja (ki jo je seveda tudi On ustvaril), lahko razumemo tudi milijone let evolucije (ki seveda ni ločena od Njegovega dela) .

            ‘življenjski dih’ (kot to prevede SSP) (oz. ‘oživljajoči duh’- ekumenski prevod; ‘dih življanja’ – Chraskov prevod; ‘shivi Duh’ .- Dalmatinov prevod) pa šele ustvari človeka, ki ni več (povsem) kot ostali ‘prah zemlje’. Ne le da je ‘živ’ v pomenu, kot so živa druga živa bitja (v Svetem pismu ob njihovem stvrjnju o kakem posebnem ‘dihu življenja’ ni govora).

            Kristjani verujemo, da ta ‘človek – živa duša’, pomeni tisto bogupodobnost, tisto neulovljivo, kar je zares preveliko za naš razum in naše razumevanje, tisto, na čemer počiva tudi preprosto neuničljivo dostojanstvo vsakega človeka, ki ga ta v sebi nosi tudi ko ga povsem ‘poteptajo v prah’, tudi ko ga hočejo povsem ‘izničiti’. Nekaj … nekaj zelo, zelo osebno Njegovega. To pa ni predmet evolucije.

            Naravoslovna znanost (ker je omejena v svet pojavnosti in otipljivosti) seveda (!) tega ‘življenjskega diha’ ne more ne ujeti, ne prepoznati. Zanimivo pa je, da znanost ugotavlja, da imamo vsi ljudje (čisto vsi) istega (iste) prednike. Genetika (!) kaže, da prav vsi izviramo tam nakje iz osrčja Afrike.

            Hm…

            (evo … to malo več o mojem branju te znanstvene teorije, ko skozi razodetje dopolnim to, česar znanost ne more zaznati in kar nekateri skozi svoje življenjske nazore dopolnjujejo drugače)

          • Mogoče bo koga zanimal nedavni prispevek o Frančiškovem srečanju z udeleženci konference “Črne luknje, gravitacijski valovi in prostorsko-časovne posebnosti ”

            Pove marsikaj o odnosu Cerkve do znanosti:

            http://sl.radiovaticana.va/news/2017/05/12/pape%C5%BE_sprejeti_novosti_znanstvenih_odkritij_z_dr%C5%BEo/1311672

            O čudenju, s katerim spremljamo ne le odkritja znanosti, ampak tudi človekovo sposobnost pronicati v te globine, ki se jih neposredno niti dotakniti ne more.

            (a to razmišljam jaz:) Zares osupljiva sposobnost podarjena človeku: opazovanja, sklepanja, gradnje na ramenih tistih pred njim.

            Sodelovanje je v znanost vgrajeno. In to kljub rivalstvom, ki se (pravijo) pogosto pojavljajo med znanstveniki. Nihče ne začenja od začetka, nihče ne dela sam. Vsak lahko odkriva in razmišlja in išče, ker so to delali tudi drugi pred njim.
            In še nekaj zanimivega je v znanost vgrajeno: obveza priznanja zaslug tistih, na ramenih katerih rasteš ti. Osupljivo, če gledaš s te perspektive. Določena pravičnost je nezavedno, a zelo formalno vgrajena v znanstveni svet. In tudi njeno gibalo.

            Sodelovanje zares JE nekaj, na čemer počiva ploden razvoj človeške civilizacije. Vse ostalo je manjše, vzporedno. (In to čeprav nekateri misleni sistemi trdijo, da je rivalstvo in egoizem glavno gibalo razvoja. Kakšna zmota! Njun proizvod so le kratkoročne, jalove, povsem nerodovitne osebne koristi. Kar se tiče razvoja civilizacije pa le slepe ulice in propad. )

          • Gospa dična Zdravka: “Da je na začetku (kar se materije tiče) nič, pa je tudi naša vera. Iz nič Bog ustvari vse, kar je.”

            Sveto pismo: ” V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog. Ta je bila v začetku pri Bogu. Vse je nastalo po njej in brez nje ni nastalo nič, kar je nastalo. V njej je bilo življenje in življenje je bilo luč ljudi. In luč sveti v temi, a tema je ni sprejela.” (Jn 1, 1-5)

            Gospa dična Zdravka,
            s tem zaključujem pogovor z vami, ker pač tema ne sprejme luči.

            Mir in vse dobro!

          • Morda še nekaj na tole :
            “Z znanostjo pa je seveda tako, kot z vsako drugo zadevo na tem svetu: nekaj znanosti je od Boga in nekaj znanosti je ustvaril Satan.”

            Padli angel ne zmore ustvarjati. Le EN je Stvarnik vseh vidnih in nevidnih stvari.

            Se pa ta, ki mu včasih rečemo tudi ‘sovražnik človeške narave’ zna (iz zavisti, pravijo) mešati in v napačne vode usmerjati našo svobodo po tem, da v tragično zmoto vodi naše presoje kaj je dobro in kaj zlo.

            Skuša nas varati, da je dobro tam, kjer ni. Izven tega, nima nad nami nobene moči. Nobene, razen kolikor mu jo nad sabo damo sami.

            Znanost je Božji dar (preko darov položenih v človeka) . Toda v okviru naše svobode zmoremo sprejemati take ali drugačne odločitve, izbirati take in drugačne poti .

            Seveda pa so mislenih sistemih prisotnih v svetu taka, v katerih ni resnice. (S tem mislim tiste globoko počlovečujoče in odrešujoče resnice, tista, ki nas osvobaja. V znanosti gre – mislim – predvsem za prostor interpretacij. )

            Ostaja pa On (Bog) vladar vsega! Ta, ki ga imenujmo tudi Satan, pa le vladar ‘tega sveta’ – v tistem pomenu, kjer se Božja logika in logika tega sveta razlikujejo. Z lahkoto recimo vlada nad egoistom. Z lahkoto tudi nad tisti, ki vidi le ‘naše neposredne koristi’ in jim za druge ni mar. Ampak to je obzorje naše svobode in znotraj nje naše grešnosti.

            Težko bi rekla, da je katerikoli ‘čista’ znanost ‘od Satana’ (enako kot je stvarstvo vse Božje stvarstvo, ni koščka, ki bi imel drug izvor.). Sposobnost raziskovanja sveta, kot tudi njegovega ‘varovanja’ in ‘obdelovanja’ v mnogih različnih načinih, je vsa Božji dar. Znanost je del tega.

            Naša grešnost, naše izbire zla spremenijo to, kar nam je dano za dobro, da postane orodje zla. Niti ne skušnjavec, ampak mi sami v naših izbirah. Ta, ki ga imenujemo tudi hudi duh, nas v subtilnostih naše osebe le spodobuja, da zlo poimenujemo z besedo ‘dobro’ in gremo potem naprej v tej smeri.

          • Pa ravno zaradi citata, ki ga tako zavajajoče postavljaš, Alfe, kot da stoji nasproti stvarjenju iz nič, ne morem molčati in ne končati, čeprav sem to nameravala. (Mimogrede, tistega, ni napisala Zdravka, ampak jaz. 😉 )

            Začetek evangelija po Janezu je kot citiraš:
            ” V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog. Ta je bila v začetku pri Bogu. Vse je nastalo po njej in brez nje ni nastalo nič, kar je nastalo. V njej je bilo življenje in življenje je bilo luč ljudi. In luč sveti v temi, a tema je ni sprejela.” (Jn 1, 1-5)

            ‘Začetek’ seveda ni ‘nič’. Začetek je Bog sam (“Jaz sem Začetek in Konec, Alfa in Omega, Prvi in Zadnji” Raz 22,13 ), je Sveta Trojica : Oče, Sin in Sveti Duh. En Bog.
            Začetek. Toda ne ‘na začetku’ v smislu začetka (prvega koraka stvarjenja) stvarjenja.

            Da je Beseda iz začetka Janezovega evangelija druga Oseba Svete Trojice – enega Boga, Janez pove zelo jasno malo naprej “In Beseda (ta, ki je bila v začetku pri Bogu ) je meso postala in med nami prebivala. In videli smo Njeno veličastvo, veličastvo, ki ga ima od Očeta kot edonorojeni Sin ” (Jn 1,14)

            Veroizpoved pravi o Njem: “(verujem… ) v Jezusa Kristusa, edinorojenega Sina Božjega, ki je iz Očeta rojen pred vsemi veki”
            Sin ni (kot bi bil ustvarjen) ‘na začetku’, Sin JE Začetek in zanj je v veroizpovedi uporabljena beseda ‘rojen’ iz Očeta, beseda tako zelo majhna v tem pomenu, toda vseeno govoreča tudi našemu omejenemu predstavnemu svetu ujetemu v podobe sveta. In rečeno je ‘pred vsemi veki’ (Sin ni ‘kasnješi’ kot Oče)

            Vera Cerkve ve, da nobena Oseba Svete Trojice ni pred drugo in ne večja ali manjša. En Bog je.

            Kar pa se stvarjenja tiče, ja, Bog s svojo Besedo ustvarja. ‘In Duh je vel nad vodami’, udeležen pri stvarjenju. Sveta Trojica ima v vsem eno delovanje. In eno voljo. In JE en Bog.

            Bog pa nebo in zemljo, vse vidne in nevidne stvari ustvari (!) ‘iz nič’, torej ne ‘iz nečesa kar bi bilo pred tem’, tudi iz nekakšnega vakuma ne. Preprosto pred tem ni bilo nič. Na nek način celo sam pojem ‘pred’ ne obstaja pred stvarjanjem. Ker se tudi čas, kakor ga poznamo, začne tam/takrat, kot da je morda del teh ‘vseh vidnih in nevidnih reči’ in skupaj z njimi ustvarjen.
            Tudi ‘iz sebe’ Bog ne ustvari sveta. In (res upam, da nisi hotel tega povedati) tudi ne ‘iz Sina’. Čeprav smo ‘po (!) Njem’ vsi ustvarjeni.

            Ustvari pa (tako vera Cerkve) Bog svet iz ljubezni. A to je drugačen ‘iz’ kot v smislu ‘oblikovanja iz neke predhodne snovi’ Ustvari, ker je ‘biti’ le nekaj dobrega, čeprav včasih težko in ker je cilj , za katerega je človek ustvarjen (kamor gre, kamor je poklican ‘za kar’ je ustvarjen), nekaj povsem vrtoglavega. In zato (!) Bog ustvari človeka. In na nek način tudi vse stvarstvo (ki samo žejno vzdihuje po poveličanju Božjih otrok in tako po odrešenju ) .

            (Se opravičujem tistim, ki ste zunaj, tole je za vas najbrž le preveč 🙂 . Ne zamerite)

            Po zvočnemo ozadju v ‘drugem oknu’ sem ob Časniku hkrati tudi malo v Fatimi, kjer poteka razglasitev za svetnika dveh fatimskih pastirčkov. Otrok, ki zna slišati Boga in ga z vsem srcem poslušati, čeprav je še otrok.
            Pozdravček torej tudi od tam!

            Je to zadnje – vse o čemer govori Fatima – del tvoje vere, Alfe? A tudi če ni … majhni smo in rastemo. On nas išče tam, kjer smo in nikoli ne obupa pred ovirami, ki jih postavljamo – pa naj bodo to že tvoje ali moje ovire, Alfe.

            Obilje Njegovega blagoslova, Alfe!
            Darja

      • zdravka

        Ti očitki zoper teorijo evolucije so povsem ideološki in žal izvirajo iz popolnega nerazumevanja te znanstvene teorije, predvsem iz dejstva, da evolucijski nauk v ničemer ne posega v vprašanje stvarjenja vesolja, zaradi česar je niti Katoliška cerkev ne zavrača.

        Npr. ravno vprašanje naključnosti ali kreacije sploh ni vprašanje evolucije. Evolucija razlaga življenje šele od nastanka dalje, ne razlaga njenega nastanka.

        Glede na to, kaj je bilo v medijih objavljeno:

        “Među potpisnicima su i 24 inženjera, 19 profesora srednjih škola, 14 filozofa, filologa i sociologa, 25 diplomiranih pravnika i ekonomista, pet farmaceuta i hemičara, osam umetnika, pet novinara i pet sveštenika.”

        je lahko jasno, da zadeva ne more biti resna. Med temi podpistniki dejansko ni človeka z izobrazbo, ki bi lahko o sami evoluciji sploh kredibilno sodil.

        Takšne peticije in podobna razmišljanja niso le skregane z znanstvenimi dejstvi, ampak so potencialno škodljiva za naša življenja. Ker teorija o evoluciji ni le neka filozofska razprava, ampak gre za znastvena dejstva in hipoteze, ki v praksi delujejo. Npr. razvoj v medicini, od katerega je odvisna tako dolžina kot kvaliteta naših življenj, poleg seveda drugih dejavnikov, v veliki meri temelji na evolucijskih teorijah in hipotezah. To niso dogme, ampak bodisi stališča, ki so že dokazana ali pa znanstvena predvidevanja, ki so v procesu dokazovanja. Znanost dogem ne pozna.

        Nobene razumsekga razloga ni, da bi kot verniki zavračali evolucijo oz. znanost nasploh zgolj zato, ker se dejansko ne sklada z določenimi verskimi dogmami. Verske dogme so pa res dogme in nič več. Ta miselnost, da ogrožanje nekih verskih dogem (ki smo jih itak ustvarili ljduje) pomeni zanikanje Boga je ne samo smešna, ampak dejansko kaže na to, kako nespoštljiv odnos do Boga imamo. Kot da Bog ne bi bil nek nedoumljiv misterij, ki se mu je potrebno skozi vero predajati, ampak nekdo, o katerem vse vemo. Ta domišljavost zagotovo ni nekaj, kar bi bilo v skladu z iskreno vero v Boga. Jaz ne vidim razloga, zakaj bi si znanstveniki karkoli izmišljali, kar seveda ne pomeni, da se ne morejo motiti, česar niti ne zanikajo. Tako da mi ni jasno, zakaj bi se kot vernik morala počutit ogroženo zato, ker morda znanost postavlja pod vprašaj nek vidik neke verske dogme. To ni dokaz o neobstoju Boga, ampak le dokaz o tem, da smo ljudje zmotljivi. Lahko pa priznamo, da nam ne gre za vero v Boga, ampak v vero v neke dogme, kar je, po moje, temeljni problem večine vernikov.

        Če vas neka znanstvena teorija, ki celo deluje, v vaši veri v Boga ogroža, potem je vaša vera res obžalovanja vredna. In to je tisto, kar nas bi moralo skrbeti.

        Tako da hvala Bogu, da so na pravoslavni fakulteti stopili v bran evoluciji z povsem razumno utemeljitvijo: ker “ne postoji nijedna verodostojna alternativna naučna teorija koja bi mogla da je zameni”. Kar je dejstvo. Bit vernik ne more pomeniti biti ignorant.

        Pa še ta članek si velja prebrati: http://www.beliefnet.com/news/science-religion/2006/08/god-is-not-threatened-by-our-scientific-adventures.aspx

        “The evidence supporting the idea that all living things are descended from a common ancestor is truly overwhelming.”

        “I would not necessarily wish that to be so, as a Bible-believing Christian. But it is so. It does not serve faith well to try to deny that.”

        • “znanstvene teorije”

          Gospa Zdravka”

          Znanost terja dokaze ali pa vsaj opazovanja. Ne eno ali drugo promotorji evolucije ne morejo predložiti, zato je evolucija zgolj na ravni vere. Sorči! Tako pač je!

          • zdravka

            Alfe, kaj si ti po izobrazbi in katero stopnjo si dosegel? A si mogoče znanstvenik, ali celo znastvenik s področja biologije ali sorodne znastvene discipline? Veš, da, se pa očitno imaš za dovolj pametnega, da pametuješ o stvareh, o katerih nimaš pojma.

            Dala sem ti link do človeka, ki je vernik in ki je eden vodilnih znastvenikov na področju raziskovanja človeškega genoma, ki je tesno povezan z teorijo o evoluciji. In ta človek ti jasno pravi, žal, ampak evolucija je dokazano dejstvo. Vernik, ki je hkrati visoko izobražen znastvenik z vrhunskimi referencami. Ampak ne, ti pač veš več kot on, čeprav ti ni jasno niti to, kaj je človeški genom. Tudi prav. In potem se čudimo, da nas imajo vernike za ignorante in bedake. Saj jim sami dajamo razlog za to.

            Postavljaš trdtive, ki so tako debilne, da je mene sram ko to berem. Mislim, groza, da je takšna ignoranca med nami.

            Da ne omenjam niti tega, da si s svojim pametovanjem žališ vero kot tako. Tudi če je na ravni vere, potem to pomeni, da je na ravni tega, kar nas določa kot vernike. Torej to pomeni, da vera ni nič vredna? Torej naša vere je le vera, a ne? Pač, kr neki.

          • “evolucija je dokazano dejstvo”

            Ja, res? Kdaj so dokazali evolucijski prehod iz ene vrste v drugo?

            In pa, kdaj je etiketa vernik dokaz? Gospa dična Zdravka, vi ste mojster sprenevedanja.

          • zdravka

            AlFe, ki nima nobene relevantne izobrazbe na tem področju pravi: evolucija ni dokazana, ker on ne ve, kdaj bi dokazali evolucijski prehod iz ene vrste v drugo.

            Francis Collins, človek, ki je doktoriral iz fizikalne kemije in medicine in ki je od leta 1984 raziskoval na področju interne medicine in človeške genetike, od leta 1993 je vodil vodilni institut na področju razumevanja človeškege DNA na svetu, ki se je ukvarjal z t.i. mapiranjem pravi: evolucija je dokazano dejstvo.

            Komu verjeti? Tsk, tsk.

            In vernik je lahko etiketa za takšne kot si ti.

    • Sarkazem: “In tako samo še zdravniki protestiramo ob prikriti sugestiji mladim: če se boste kdaj znašli v hudih težavah, lahko najdete izhod v samomoru.”

      Žal samo še redki zdravniki. Zato iskrena velika zahvala doc. dr. Saški Roškar, nacionalni predstavnici pri mednarodni zvezi za preprečevanje samomora za hiter, strokoven, javno odmeven odziv.

      http://www.nijz.si/sl/odziv-na-naslov-maturitetnega-eseja-z-javnozdravstvenega-vidika-je-naslov-neprimeren

      • “Žal samo še redki zdravniki,” je bila moja prenagljena trditev, za katero se opravičujem vsem zdravnikom.

        Popravljam.

        V mislih imam sveže dogodke, ko ginekologi brez pomisleka o svetosti življenja zelo naglo nosečnici ob najmanjši s preiskavami, od katerih nobena ni 100% zanesljiva, predlagajo splav, oziroma je pri nekaterih standardno vprašanje ob srečanju z nosečnico: “Ga boste obržali?” Niti besede otrok ne uporabijo, tako bežijo pred dejstvom, da v resnici gledajo spočeto življenje s strani Stvarnika, ki ga bodo morali praktično naslednji dan, če karikiram, na željo (?) nosečnice kruto umoriti s splavom.

        Z zgornjo mojo trditvijo je bila narejena krivica mnogim zdravnikom, ki se vsakodnevno borijo za življenje ljudi, tako da še enkrat iskreno opravičilo.

        • “…zelo naglo nosečnici ob najmanjši s preiskavami, od katerih nobena ni 100% zanesljiva…”

          Stavek je malce nerazumljiv zaradi izpada besedne zveze, zato popravljam:

          … ob najmanjši napaki otroka v maternici, ugotovljeni s preiskavami, od katerih nobena ni 100%…

  • Zdravko

    Slovenisti hočejo esej in hočejo da je v slovenščini.
    Tako nizko so padli. Vsebina jih ne zanima.
    Strokovno in po vsej zdravi pameti totalno zgrešeno. Pravzaprav, huje, morbidna fascinacija v polnem pomenu. Ljubezen do smrti. Obsesija s smrtjo. To je prišlo na naše šole, na našo mladino.

  • Zdravko

    Ali ne drži celo, da če v eseju opišeš, da samomor NI “izhod iz družbenega kolesja”, da boš dobil negativno oceno?!

  • svitase

    Tudi za sloveniste velja vrednotno delovanje, ne le za javno zdravstvo.

    Zato ni čudno, da slovenisti dopuščajo:

    – da se njihova društva imenujejo slavistična ne pa slovenistična, kar je posledica poimenovanja iz leta 1934, ko je bila slovenščina v ozadju

    – da neprizadeto dopuščajo, da se izničuje slovenščina v Tv in radijskih medijih in na javnih prireditvah

    – da vstavljajo v slovenski slovar tujke, npr. tujko ful…

  • svitase

    Na podlagi navedenega lahko sklepamo, da se slovenisti ne zavedajo, da so dolžni delovati vrednotno.

  • Oddaja Osmi dan o kulturi na dan 12.5.2017 ob 23.05 je pozitivno govorila o naslovu eseja in branila tiste, ki so izbrali naslov, ter slabšalno govorila o vseh, ki temi eseja pripisujejo negativen vpliv na maturante. Celo zdravstveno stroko, ki se vsakodnevno ukvarja s problemom samomorov na Slovenskem, je postavila v slabo luč.

    Verjetno je vsakdo izmed nas že šel za pogrebom kakšnega prijatelja, sorodnika, znanca, ki se je odločil v stanju “infarkta duše”, kot to nekateri poimenuje, razložijo, storiti to zadnje, usodno dejanje, ki je za vedno zaznamovalo samomorilčeve najbližje, njega/njo pa odneslo iz zemeljskega življenja v večnost. Kakšno?

  • Pavla ponovno ni…


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI