Proti škodljivim odločitvam o državnih investicijah – drugi tir (PETICIJA)

Casnik 8.5.2017 6:5011 komentarjev
 

Spoštovani poslanci,

Vaše delo je izjemno odgovorno, saj odločate o usodi prihodnosti državljanov in Slovenije kot države.

S potrditvijo zakona financiranja izgradnje proge Koper – Divača, kot je pred vami po vetu Državnega sveta, boste slovensko infrastrukturo izpostavili spodnjim problemskim vozlom:

Časovni: Zaradi vrtanja skozi apnenec kraškega terena bodo izvajalci naleteli na pojave kraškega podzemlja in tako se bo že draga investicija podražila ter dodano upočasnila. Torej boste zavestno prispevali k zamudi pri povezavi srednje Evrope preko Kopra, ter s tem zanesljivo zmanjšali konkurenčno prednost naše slovenske Luke.

Finančni: Prvoten današnji izračun, da bo stala proga 1,4 milijarde eur za enotirno progo se bo z nujno postavitvijo dvotirne in zaradi neznanih dodatnih problemov podražila na vsaj 2,5 milijard in več. Nujna dodatna obremenitev proračuna vsaj v delu povečanja stroškov investicije v bodočnosti bo zanesljivo pripeljala do relativnega zmanjšanja pokojnin do 10%. S tem boste poleg razvojne blokade tlakovali pot k zmanjšanju socialne varnosti ogroženih družin.

Transportni: Zaradi preobremenjenosti obstoječe dotrajane, 60 let stare, enotirne proge in izpadov njenega obratovanja iz naslova nujnih večjih popravil, se bo kapaciteta pretovora preko železniškega tira zmanjšala. Tako boste s tem zakonom zagotovili nevzdržno bivanje državljanov ob progi.

Dodatni okoljski. Vladni predlog Drugega tira je mednarodno obremenjujoč.  S središčnico tunela je speljan 5 metrov od meje z Italijo. Slovenija je zato sicer pridobila dovoljenje Italije. Z vzporedno cevjo bo poseg na italijansko ozemlje še večji, zato se raje prepričajte ali so strokovne podlage in zagotovila, da je ta problem dolgoročno in celovito rešen, resnična ali ne.
Z zavedanjem vse problematike, ki jo morate upoštevati, je vztrajanje po sedanjem projektu obremenjujoče zato, ker boste povzročili motenje kraškega in podzemnega pretakanja vode na območju tunelov T1 in T2. Posledica so lahko ne samo spori naravovarstvene narave, ampak tudi mejni spori.

Zakon temelji na neresničnih podatkih in nima niti vseh ustreznih dokumentov in verifikacij. Sprejetje takega zakona govori, da boste svojo nalogo, ki smo vam jo kot volivci zaupali zavestno v tem primeru opravili nevestno in nerazumno. Vsi našteti problemi se programirano zaključujejo z razprodajo infrastrukture in Luke Koper zato je Vaša odgovornost še večja in jo ne boste mogli skriti.

Spoštovane državljanke in državljani!

Dosedanje izkušnje s TEŠ 6, dokapitaliziranjem državnih bank, upravljanje slabe banke, porabljanje proračunskih sredstev v zdravstvu ipd. »kar je samo vrh ledene gore  v zadnjem obdobju«  govorijo o nujnosti prekinitve z dosedanjo prakso, kar je temelj tudi tega sporočila. Zato pozivamo tudi druge državljane, da se aktivirajo kot aktivni državljani pri upravljanju naše skupnosti, družbe in države. Samo tako si bomo ustvarili pogoje za boljšo sedanjost in lepšo prihodnost.

V naši ustavi je napisano: V Sloveniji ima oblast ljudstvo. Državljanke in državljani jo izvršujejo neposredno in z volitvami, po načelu delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno.

Zato začnimo! Podpišite PETICIJO proti zakonu o drugem tiru na povezavi.

 
Značke:

11 komentarjev

  • Ker ne najdem direktne povezave (e-naslov) s pobudniki referenduma, sprašujem tule: je danes nastala nova situacija glede zbiranja podpisov? So doslej zbrani podpisi veljavni ali ne??? Je dvoumnost iz uradnega pojasnila odpravljena? ( http://www.casnik.si/index.php/2017/04/29/prejeli-smo-uradni-odgovor-sluzbe-za-odnose-z-javnostmi-drzavnega-zbora-o-zbiranju-podpisov-za-referendum )
    Spominjam se izpred par let, ko je bilo nekaj podobnega pri zbiranju podpisov v podporo referendumski pobudi za ‘družinski zakon’, ko so bili podpisi, ki smo jih oddali pred parlamentom, neveljavni in je bilo potrebno novo zbiranje (ne spominjam se podrobnosti, a bilo je v zvezi z datumom sprejetja zakona).

    • ZigaStupica

      »je danes nastala nova situacija glede zbiranja podpisov? So doslej zbrani podpisi veljavni ali ne??? Je dvoumnost iz uradnega pojasnila odpravljena? (http://www.casnik.si/index.php/2017/04/29/prejeli-smo-uradni-odgovor-sluzbe-za-odnose-z-javnostmi-drzavnega-zbora-o-zbiranju-podpisov-za-referendum

      V cit. odgovoru Službe za odnose z javnostmi DZ se navaja, da če je zakon pri ponovnem odločanju sprejet, ZRLI določa, da se rok sedmih dni za vložitev zahteve in obvestila o pobudi šteje od dneva sprejema, že zbrani podpisi s katerimi je bila predhodno podprta pobuda pa se upoštevajo. To pomeni, da začne rok teči znova, če je zakon ob ponovnem odločanju sprejet.

      8. 5. 2017: včeraj se je na 43. izredni seji DZ približno ob 15.14 prešlo na ponovno odločanje o zakonu. Izid: »Navzočih je 76 poslank in poslancev, za je glasovalo 49, proti 25. (Za je glasovalo 49.) (Proti 25.) Ugotavljam, da je zakon sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.«

      Skratka: opomniti velja na dilemo datuma zakona, ki se ga je navedlo na predhodno podpisanem obrazcu – sedaj je namreč mogoče izpodbijati zakon, sprejet včeraj po ponovnem glasovanju.

      Da ne bi dr. Brglez po prejemu vloge česa postopkovno zavrgel.

      • Meni je nekako logično, da bi bilo dobro začeti zbirati nove podpise na novih – popravljenih obrazcih, da ne bi zaradi birokratskih ovir referenduma že vnaprej onemogočili. Toda: ali se to počne ali ne? Dobro bi bilo, da bi tisti, ki smo že enkrat podpisali, vedeli, ali naj ponovno podpišemo.

        In da ne bom spodaj še enkrat komentirala (g. IF): tudi se zdi, da gre zgolj za večjo ali manjšo potencialno nevarnost korupcije in “nadgradnjo TEŠ-a”, je to zame zadosten razlog, da sem za referendum oz. še bolje: da sem proti tako zastavljenemu projektu. Če bi kdo projektiral in financiral iz lastnega žepa, bi že vedel, kako naj k stvari pristopi!

  • Naj priznam, da sem v dilemi, ali podpisati to peticijo. Med drugim zato, ker sem raje na splošno previden in zadržan glede dajanja svojih podpisov. Posebej pa še za zadeve, na katere imam občutek, da se ne spoznam dovolj.

    Po eni strani, ne le zaradi predstavljene cene, simpatiziram z Duhovnikom predlogom. Nimam pa znanj, da bi ocenil, koliko je tehnično realističen. Dvom, ki se mi še vedno postavlja je tu med drugim: kaj če se stvar pokvari in ne deluje nekaj časa? Potem ni alternativnega načina, ki bi vlake spravil v 8% klanec. In bojo vse vlakovne kompozicije totalno zastale in delo v luki Koper z njimi vred. Ta scenarij pomeni katastrofo in kaos in ne vem, kakšna so zagotovila, da se to ne bi zgodilo.

    Vladni projekt mi deluje megalomansko in predrago. Brez zagotovil, da spet ne pride do enormne korupcije na račun slovenskih davkoplačevalcev.

    Po drugi strani pa bi bilo škoda izgubiti teh menda okoli 200 milijonov iz Bruslja, za katere vlada trdi, da jih lahko zagotovi. Spet vprašanje, če je to res. Če je res, se ni za igrati s to vsoto. Očitno je to tudi odvračalna taktika vlade trenutno, da bi ljudi odvrnila od referenduma. Vsekakor take razmere begajo neko razumno, logično odločanje.

    Glede možnega investiranja Mađarov, Čehov ali Slovakov ne delim nacional-populistične averzije do soinvestitorstva drugih držav, kakršno spodbuja med drugim Jože Damjan, za katerega sumim, da ga vodijo v veliki meri osebni interesi pri angažiranju.

    Ni mi pa niti jasno, ali drugi tir res dejansko sploh rabimo. Če ga rabi predvsem ali samo luka Koper, je prav, da je predvsem ona investitor. No, tu mi je pa pri vladnem predlogu všeč, da kot pomemben vir financiranja vključuje dejavnost v Luki Koper preko davkov. To je po mojem razumevanju približno isto, kot če bi bila Luka formalni investitor. Tudi nimam nič proti, če se dodatno obdavči tovorni promet na slovenskih avtocestah in železnicah v namen financiranja projekta, saj je zdaj ta obdavčitev bistveno nižja kot v sosednjih državah; celo smešno nizka.

    Vsekakor te rešitve iz zakona Cerarjeve vlade vidim kot mnogo boljše, kot če bi vse planirala iz državnega proračuna. V tem pogledu, ne v oceni vrednosti celotne investicije, se mi vladni predlog vendarle zdi boljši od Damjanovega, ki je izrazito etatističen in ultra-keynesijanski.

    Skratka – zaenkrat ne vem, kako bi se odločil glede referenduma. Hamletovska dilema.

    • Zdravko

      IF,
      – peticija ne pomeni izbire Duhovnikove variante
      – vnaprejšnjih zagotovil proti korupciji ni
      – javno-javno partnerstvo (Madžari, itd) je res izmišljeno in tega pojma tudi jaz še nisem slišal.
      – Luka ne more graditi 2. tira. Lahko bi rekel, da jo skorajda niti ne briga 2. tir. Luka se ukvarja s pretovorom. Če ga ne more odpeljati iz Kopra, bo tam nehala pretovarjati, ko se bo napolnila.

      • Za koga se bi pa gradil ta drugi tir kot za Luko oz. njen predviden razvoj in rast? Nihče drug nima tega interesa. Če izvzamemo par krajan, ki jih iritirajo požari ob progi. A naj bi se gradilo samo za to, da se gradi ali kaj? Vem, da peticija ne pomeni izbire Duhovnikove varijante; potencialno ji da možnost. Kot pravim, vidim potencialne dobre in tudi slabe vidike uspeha morebitnega referenduma proti.

        • Zdravko

          🙂 Ja, mi, narod, Slovenija. Luki je vseeno al pelje po tirih ali po cesti ali pa tolk kot sedaj na enem tiru. Zato so tudi tako zelo proti dodatnemu plačevanju 2. tira. Kaj šele, da bi bili investitorji.
          Jaz jih kar razumem, moram reči. Res 2. tir ni skrb Luke, ampak SŽ, oz. države.
          Glede korupcije pa ne moreš s statistiko, z velikostjo korita in verjetnostmi. Če smo v Sloveniji sami lopovi, potem bo težko zajezit korupcijo.

      • Glede korupcije pa: večje in bolj polno korito, večje možnosti, da se pridejo prekomerno mastit do njega lumpi. Pri TEŠu so recimo Rotnika, torej le eno osebo od mnogih, zalotili z nepojasnjenimi 4 milijoni. Če bi bil manjši projekt, bi bila vsota verjetno manjša. In drugi tir je mega-projekt, zato tudi nevarnost mega-korupcije.

    • Pred leti so v Zurichu nameravali zgraditi podzemno železnico. Projekt je bil sicer upravičen, toda precej drag. Zato je šel na referendum. Prebivalci so ga zavrnili.

      Načrtovalci so potem posodobili obstoječi tramvaj. Pokazalo se je, da je bila to zelo dobra in bistveno cenejša rešitev.

      V Švici dilem glede referendumov očitno nimajo in jim gre ob tem kar dobro.

  • Zdravko

    Tam referendum, tu peticija, … meša se nam.

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti:

Vi ste verjetno prijavljen objavi komentar


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI